Jedro

Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

Obrazložitev

1. Upnica je dne 30. 4. 2014 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani predlagala izdajo začasne odredbe zaradi zaupanja mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov. Okrožno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in sklenilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi izvršilnemu oddelku Okrajnega sodišča v Trbovljah, saj je ob predhodnem preizkusu v zvezi s predmetnim predlogom ugotovilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, saj vlagateljica zahteva izdajo začasne odredbe, pri čemer je za dovolitev izvršbe in zavarovanja, na podlagi 5. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) stvarno pristojno okrajno sodišče. V primeru namreč, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo (prvi odstavek 266. člena ZIZ), zato bi Okrožno sodišče lahko, v skladu z določbami 411. člena ZPP in drugega odstavka 266. člena ZIZ, o predmetnem predlogu za izdajo začasne odredbe odločalo le, če bi bil med strankama uveden sodni postopek pred okrožnim sodiščem, vendar ta v konkretnem primeru ni uveden. Upoštevajoč naravo zahtevka in določbo 5. člena ZIZ je tako odločilo, da je v predmetni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah, saj ima, kot je razvidno iz predloga, dolžnik prebivališče v Zagorju ob Savi, za sodni okraj Zagorje pa je pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

2. Okrajno sodišče v Trbovljah, ki je sprožilo spor o pristojnosti pa ugotavlja, da je predlagateljica v predlogu za izdajo začasne odredbe sicer navedla, da dolžnik živi na naslovu Ulica 1, Zagorje ob Savi, torej na območju Okrajnega sodišča v Trbovljah, ki pa je opravilo poizvedbe v CRP-ju glede strank in mladoletnega otroka in pri tem ugotovilo, da ima vlagateljica in otrok naslov Cesta 2, Ljubljana, medtem ko dolžnik, ki je državljan RS nima niti stalnega niti začasnega bivališča na naslovu, ki ga navaja vlagateljica. Višjemu sodišču je zato predlagalo, da se zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani, saj je očitno, da imata stranki in otrok, glede katerega se predlaga začasna odredba, svoje dejansko bivališče na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani in je zato navedeno sodišče pristojno za obravnavanje predlagane začasne odredbe (5. člen in 224. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

3. Višje sodišče najprej ugotavlja, da je v danem primeru potrebno upoštevati določbo 266. člena ZIZ, ki določa pristojnost okrajnega sodišča za odločanje o začasnih odredbah, kadar ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek. To je splošna določba, ki velja praviloma za vse primere, razen v kolikor ni to z zakonom izrecno izključeno, ker pač posebni zakon napotuje na drugo stvarno pristojnost. Izvršilno sodišče je torej praviloma vselej pristojno glede odločanja o tem ukrepu zavarovanja, v kolikor matični postopek o odločanju o glavni stvari še ni uveden. Pri tem morajo sodišča na določbe o stvarni pristojnosti vedno paziti, saj je stvarna pristojnost sodišča točno določena in razmejena s predpisi. Prvi odstavek 10.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) sicer določa stvarno pristojnost okrožnih sodišč na prvi stopnji za odločanje o zadevah iz tega zakona, za katere so pristojna sodišča, bodisi, da ta odločajo v pravdnem ali nepravdnem postopku, vendar pa to pomeni le odločanje o glavni stvari, kot pravilno ugotavlja že Okrožno sodišče. 4. Na podlagi prvega in drugega odstavka 17. člena ZPP, ki se skladno z določbo 15. člena ZIZ smiselno uporabljata tudi v izvršilnem postopku, se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je za presojo pristojnosti odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo.(1)

5. V obravnavanem primeru je kot naslov dolžnikovega prebivališča v predlogu za izvršbo naveden naslov Ulica 1, Zagorje ob Savi, ta pa sodi pod pristojnost Okrajnega sodišča v Trbovljah. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je namreč odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.

6. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje, na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

Op. št. (1): Primerjaj, Sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I R 73/2012, z dne 10. 5. 2012.