Jedro

Ker niti pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, niti sama vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo ne vpliva na njeno pravnomočnost in izvršljivost, saj gre za izredno pravno sredstvo, vložitev pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne more predstavljati podlage za spremembo izpodbijane odločitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilčeva zagovornica zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev postopka (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 8. 6. 2020 ugodilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, preizkusna doba po tem sklepu pa je začela teči 13. 6. 2020 in se je iztekla 13. 8. 2021. Po izteku preizkusne dobe je sodišče prejelo obvestilo Ministrstva za pravosodje, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Medobčinskega redarstva Občin ... z dne 17. 9. 2020, ki je postal pravnomočen 28. 12. 2021, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenske točke v cestnem prometu za prekršek storjen 6. 9. 2020 z motornim vozilom B kategorije. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, je ob zgoraj povzetih ugotovitvah sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, saj bi sicer prišlo do kršitve domneve nedolžnosti, kot to omenja zagovornica v pritožbi. Vendar pa je kljub temu za presojo, ali je storilec storil hujši prekršek v času preizkusne dobe, odločilen le čas storitve prekrška in ne čas nastopa pravnomočnosti odločbe, s katero je odločeno o odgovornosti za storjeni prekršek. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se moralo upoštevati da je o tem prekršku bilo odločeno šele 7. 1. 2022, ko je storilcu bila vročena sodba Višjega sodišča v Kopru v zvezi s pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Postojni, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog, s katerim so storilcu bile izrečene kazenske točke, ki so podlaga za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in je plačilni nalog prekrškovnega organa postal pravnomočen šele tega dne, kar je bilo po izteku preizkusne dobe. Sicer pa je potrebno v zvezi s pritožbenimi navedbami glede nastopa pravnomočnosti poudariti, da v primeru, ko je zoper odločbo vloženo pravno sredstvo, pravnomočnost odločbe nastopi z dnem odprave odločitve pritožbenega sodišča o tem pravnem sredstvu storilcu in je tako v predmetni zadevi pravnomočnost plačilnega naloga nastopila 28. 12. 2021. 6. V zvezi s pritožbenimi navedbami, v katerih zagovornica pojasnjuje, da je storilec zoper plačilni nalog MOR ... z dne 17. 9. 2020 vložil najprej zahtevo za sodno varstvo, nato pa tudi pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Postojni ZSV 83/2021, zoper odločitev Višjega sodišča v Kopru, ki je s sodbo PRp 740/2021 zavrnilo pritožbo zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo, in da je zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru podala predlog Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ker naj bi bile storilcu v postopku kršene temeljne pravice do obrambe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz takih navedba jasno izhaja, da je o storilčevi odgovornosti za prekršek, ki ga je storil 6. 9. 2020 bilo pravnomočno odločeno. Ker tako ni nobenega glede pravnomočnosti plačilnega naloga, s katerim je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška v času preizkusne dobe, za katerega mu je bila izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenske točke v cestnem prometu in ker niti pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, niti sama vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo ne vpliva na njeno pravnomočnost in izvršljivost, saj gre za izredno pravno sredstvo, vložitev pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne more predstavljati podlage za spremembo izpodbijane odločitve.

7. Ker iz zgoraj povzete določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj odložitev izvršitve prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne tudi pritožbene navedbe, v katerih zagovornica pojasnjuje, da je storilec zaposlen kot vodilni uslužbenec, da je zelo odgovoren in deloven, da spoštuje predpise in pravila, da je osebno urejen, poročen, da ima dva otroka, da s svojim delom preživlja celotno družino, da za opravljanje svojega dela nujno potrebuje vozniško dovoljenje ter da v posledici izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja družbi, v kateri je zaposlen, nastaja velika škoda, ker ne more nemoteno opravljati poslov, saj se te navedbe ne nanašajo na pravnoodločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve. Ne glede na resničnost teh dejstev ta ne morejo predstavljati podlage za sprejem drugačne odločitve glede storilčevega vozniškega dovoljenja.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovorničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker zagovornica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.