Jedro

Četudi je sodišče prve stopnje s tretjim popravnim sklepom popravilo osnovni sklep in tudi prva popravna sklepa, je z opisanim procesnim ravnanjem (s popravljanjem datumov) povzročilo nevzdržno situacijo, ko so razlogi izpodbijanega sklepa (oziroma izpodbijanih sklepov) tako nejasni in sami s seboj v nasprotju, da o njih pravzaprav ni mogoče več govoriti. Obrazložitev odločbe ni sama sebi namen - njen namen je, da stranka (nato pa v primeru vložitve pritožbe še pritožbeno sodišče) lahko razume, zakaj je sodišče odločilo, tako kot je odločilo. Jasni in razumljivi razlogi so predpogoj za preizkus sodne odločbe in s tem za uveljavitev strankine pravice do pravnega sredstva.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklepi se razveljavijo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom VI P 429/2015-27 s 3. 5. 2017 zavrglo toženčevo pritožbo zoper sklep z 28. 2. 2017, s katerim je zavrglo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je pritožba prepozna. S popravnimi sklepi je popravljalo obrazložitev sklepa s 3. 5. 2017, ker so bili v njej napačno navedeni relevantni datumi.

2. Zoper vse štiri sklepe se pritožuje toženec, v vseh zastopa stališče, da je bila njegova pritožba zoper sklep z 28. 2. 2017 pravočasna. V prvi pritožbi meni, da je pritožbeni rok iztekel 8. 4. 2017. Ker je bil ta dan sobota, je rok iztekel 10. 4. 2017, zato je tega dne vložena pritožba pravočasna. V pritožbah zoper popravne sklepe pa navaja, da je pritožbeni rok začel teči šele 8. 4. 2017. Dodaja, da mu je sodišče poslalo dva sklepa s 3. 5. 2017, da bi ga zmedlo, sklepa si nasprotujeta. Vztraja, da izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožbe so utemeljene.

4. V tej fazi postopka je odločilno vprašanje, ali je toženčeva pritožba zoper sklep z 28. 2. 2017 pravočasna. Odgovor na to vprašanje je odvisen od dejanske ugotovitve, kdaj je bilo tožencu v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti1. V sklepu s 3. 5. 2017 sodišče prve stopnje ugotavlja, da je to bilo 24. 3. 2017, zaradi česar je rok za dvig pisanja potekel 8. 4. 20172. V prvem popravnem sklepu ugotavlja, da je bilo „obvestilo v predalčniku puščeno 24. 3. 2017, kar pomeni, da je rok za dvig pisanja oziroma nastop fikcije potekel 24. 3. 2017“3, v drugem popravnem sklepu, da je to bilo 8. 3. 2017, zaradi česar je rok za dvig pisanja potekel 24. 3. 20174, v tretjem popravnem sklepu pa, da je to bilo 8. 3. 2017, zaradi česar je rok za dvig pisanja potekel 23. 3. 20175. Četudi je sodišče prve stopnje s tretjim popravnim sklepom popravilo osnovni sklep in tudi prva popravna sklepa, je z opisanim procesnim ravnanjem povzročilo nevzdržno situacijo, ko so razlogi izpodbijanega sklepa (oziroma izpodbijanih sklepov) tako nejasni in sami s seboj v nasprotju, da o njih pravzaprav ni mogoče več govoriti. Obrazložitev odločbe ni sama sebi namen - njen namen je, da stranka (nato pa v primeru vložitve pritožbe še pritožbeno sodišče) lahko razume, zakaj je sodišče odločilo, tako kot je odločilo. Jasni in razumljivi razlogi so predpogoj za preizkus sodne odločbe in s tem za uveljavitev strankine pravice do pravnega sredstva. V situaciji, ko je sodišče prve stopnje izdalo kar tri popravne sklepe, v katerih je popravljalo domnevne očitne pisne pomote, je bila pritožniku, pravnemu laiku, ki (kot jasno izhaja iz pritožb) povsem očitno ne razume, kaj so na koncu dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o relevantnih dejstvih6, odvzeta pravica do učinkovite pritožbe.

5. Višje sodišče je zato pritožbam v skladu s 3. točko 365. člena ZPP ugodilo in sklepe razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v nadaljnje delo. Sodišče prve stopnje naj opravi postopek s pritožbo zoper sklep z 28. 2. 2017, nato pa jo, če bo ugotovilo, da je pravočasna, predloži pritožbenemu sodišču, če bo ugotovilo, da ni, pa svojo odločitev obrazloži tako, da jo bo mogoče preizkusiti.

1 Od tega dne teče najprej rok 15 dni, v katerem lahko stranka dvigne pisanje. S potekom tega roka pa začne teči pritožbeni rok. 2 Če bi bilo tako, bi bila pritožba pravočasna. 3 Tudi če bi bilo tako, bi bila pritožba pravočasna. 4 Tudi če bi bilo tako, bi bila pritožba pravočasna. 5 Če bi bilo tako, bi bila pritožba prepozna. 6 Tudi pritožbeno sodišče je lahko doumelo, kaj, zakaj in kako se popravlja, šele ko je proučilo celoten pravdni spis sodišča prve stopnje. Sklepi sami (in to je vse, s čimer je pritožnik razpolagal), preizkusa ne omogočajo.