Jedro

Čeprav zapis ne vsebuje naslova "oporoka" in čeprav ni uporabljen izraz "zapuščam", velja za oporoko, če je mogoče sklepati, da je bila volja zapustnice napraviti oporoko (in to ob naslovu "moja želja", ob formulaciji, da je "vse Bredino kar je njeno" in ob dejstvu, da nima nobenih elementov pogodbe).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi sodišče ugotovilo, da listina brez datuma in z besedilom "vse je Bredino kar je moje" in s podpisom ni oporoka in je zato neveljavna. Ugotovilo je namreč, da so pri tej listini izpolnjeni formalni pogoji za oporoko, volja poročiteljice pa je bila, da namenja vse svoje premoženje hčerki - toženki. V eni izmed njenih izjav je tudi beseda "zapuščam".

Tožnik izpodbija sodbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, zaradi česar predlaga, naj sodišče sodbo spremeni tako, da bo zahtevku ugodilo, podrejeno pa predlaga njeno razveljavitev. Trdi, da obravnavana listina nima elementov veljavne oporoke po zakonu o dedovanju. Njena vsebina govori o daritvi za življenja ne pa o razpolaganju za primer smrti. Če pa gre za druge zapise, iz katerih bi bilo razvidno, da gre za oporoko, bi jih moralo sodišče razglasiti kot takšno.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj sodišče ugotovi, ali je pritožba sploh pravočasna, o stvari sami pa navaja, da je obravnavani zapis oporoka, saj določa dediča in obseg zapuščine.

Sodišče prve stopnje je s sklepom pritožbo zavrglo kot prepozno, na tožnikovo pritožbo je bil ta sklep razveljavljen, po dopolnjenem postopku v zvezi z vprašanjem pravočasnosti pa je sodišče štelo, da je pritožba pravočasna.

Pritožba ni utemeljena.

V čem naj bi bilo dejansko stanje nepopolno oz. zmotno ugotovljeno, pritožba ne pove in tudi ne predlaga izvedbe kakšnega novega dokaza.

Tako je mogoče sklepati, da pritožba napada le dokazno oceno sodišča prve stopnje, vendar pa tudi v zvezi s tem ne pove, kje naj bi bila napaka v tej oceni. Pritožbenemu sodišču se tudi sicer ni porodil dvom o resničnosti dejstev, na katera se opira sodba sodišča prve stopnje (drugi odst. 370.člena ZPP).

Pritožbeno sodišče se strinja tudi s pravno presojo sodišča prve stopnje. Pritožba ne pove, dasiravno trdi, da manjkajo elementi oporoke po zakonu o dedovanju (ZD), kateri naj bi bili ti manjkajoči elementi. V obravnavanem primeru gre za lastnoročno oporoko, zanjo pa pove zakon, da je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal in da je veljavna tudi če v njej ni naveden datum (63. člen ZD). Vse to zapustničin zapis vsebuje. Čeprav zapis ne vsebuje naslova "oporoka" in čeprav ni uporabljen izraz "zapuščam", velja za oporoko, če je mogoče sklepati, da je bila volja zapustnice napraviti oporoko (in to ob naslovu "moja želja", ob formulaciji, da je "vse Bredino kar je njeno" in ob dejstvu, da nima nobenih elementov pogodbe). Ni namreč mogoče pritrditi pritožnikovemu mnenju, da bi šlo v obravnavanem primeru za darilno pogodbo, saj v zapisu ne nastopa druga pogodbena stranka - obdarjenec pa tudi sicer opisani zapis ne daje prav nobenega povoda, da bi ga šteli kot dvostranski pravni posel, za kar gre pri darilni pogodbi. Tudi sicer tožeča stranka ves čas postopka ni postavila niti trditve, da bi zapustnica sklenila kakšno pogodbo s toženko. Še več, ob trditvi tožeče stranke, da je zapustnica poznala več odvetnikov, ki bi ji lahko povedali, kako se oporoka sestavi, je tudi razlog za sklepanje o tem, da bi jo poučili, kakšna je videti darilna pogodba, če bi takšno želela skleniti.

Neutemeljen je končno pritožbeni pomislek v zvezi z obrazložitvijo v izpodbijani sodbi, ko je sodišče v svojo logično sklepanje vpletlo tudi zapis na poli papirja, na kateri se je zapustnica pripravljala, kako bo oporoko napisala in kjer je uporabila tudi izraz "zapuščam".

Gre za posreden dokaz, ki le še dodatno utrjuje pravilno prepričanje sodišča prve stopnje, da gre za oporoko. S takšno pravno presojo, kot rečeno, se strinja tudi sodišče druge stopnje.

Pritožbi torej ni bilo mogoče pritrditi v nobenem pogledu, zaradi česar jo je sodišče zavrnilo, saj niti sam postopek niti izpodbijana odločba nista obremenjena s kakšno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka absolutne narave.

Odločitev o pritožbenih stroških je zajeta z zavrnilnim izrekom te sodbe.