Jedro

Tožnik nosi dokazno breme za trditve, da toženka kupnine ni poravnala, kljub drugačnemu dogovoru v kupoprodajni pogodbi, toženka pa nosi dokazno breme za svoje ugovore, med katerimi je tudi trditev o nepristnosti njenega podpisa na listini "predpogodbeni dogovor" oz. same listine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da je po samem zakonu razvezana kupoprodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 7. 7. 2008 in katere predmet je bila prodaja solastninskega deleža do 3/10 nepremičnine parc. št. 1, k.o. X, ID znak: 000, za skupno dogovorjeno kupnino 200.000,00 EUR. Zavrnilo je tudi prvi in drugi podredni tožbeni zahtevek. S prvim je tožnik zahteval razvezo navedene kupoprodajne pogodbe, z drugim pa od toženke plačilo 170.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2011 dalje do plačila. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 6.869,32 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno plačilo. O eventuelnem nasprotnem tožbenem zahtevku toženke sodišče ni odločalo, ker je bil postavljen le za primer, da bi sodišče ugodilo kateremu od tožbenih zahtevkov.

2. Tožnik izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga ustrezno spremembo ali podrejeno razveljavitev sodbe. Navaja, da je v konkretnem primeru ključnega pomena pravna veljava predpogodbenega dogovora iz maja 2009. Izvedenec grafološke stroke je podal mnenje, da se zaradi preverjanja pristnosti podpisa toženke iz skeniranih oziroma fotokopiranih dokumentov ni mogoče odločiti, kdo je pisec nečesa. Vendar je treba izvedensko mnenje razumeti na način, da je tožnik uspel dokazati pristnost dogovora, ker izvedenec v nadaljevanju svojega mnenja z verjetnostjo ugotavlja pristnost toženkinega podpisa na dogovoru. Kljub temu, da ni razpolagal z originalnim izvodom dogovora je po izvedenčevem mnenju vsaj 50 % zanesljivost, da je toženka podpisala navedeni dogovor. V kolikor bi bilo sodišče drugačnega mnenja, bi moralo samo zahtevati dopolnitev izvedenskega mnenja ali angažirati novega izvedenca. Navedeni dogovor je potrebno šteti kot novacijo kupoprodajne pogodbe z dne 7. 7. 2008, z njim sta pravdni stranki v maju 2009 spremenili bistvene sestavine kupoprodajne pogodbe. Na utemeljenost zadnjega podrednega zahtevka pa je moč sklepati tudi na podlagi pisne pripoznave dolga s strani toženke v njenem dopisu z dne 25. 3. 2013. 3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo, zavrača vse pritožbene trditve in predlaga zavrnitev pritožbe ter povrnitev pritožbenih stroškov, ki pa jih ne opredeljuje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni pravilno razumelo izvedenskega mnenja izvedenca grafološke stroke oziroma da bi moralo samo zahtevati dopolnitev izvedenskega mnenja ali postavitev novega izvedenca. Sodnemu izvedencu za forenzično preiskovanje pisav B. B. je sodišče s sklepom naložilo, da pregleda podpis na listini "predpogodbeni dogovor" iz maja 2009, ki je bil sodnemu spisu priložen v fotokopiji (priloga A5), tožniku pa je hkrati naložilo, da je dolžan v spis predložiti original te listine. Ker tožnik originalne listine ni vložil v spis, je izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja uporabil kopijo listine (po ugotovitvah izvedenca slaba črno-bela fotokopija, kjer pa je vseeno mogoče ugotoviti nekatere lastnosti oblikovne slike). Izvedensko mnenje je jasno in popolno ter ne terja nobene dopolnitve, sicer pa tožnik sam ni podal vsebinskih pripomb na izvedensko mnenje (dopis tožnika na listovni številki 114 spisa), niti ni predlagal postavitve drugega izvedenca. V pritožbi očitana kršitev določbe drugega odstavka 254. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni bila storjena.

6. Med pravdnima strankama je sporna izpolnitev pogodbenih obveznosti toženke iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo pravdni stranki sklenili 7. 7. 2008, v njej pa je zapisano, da tožnik proda toženki idealni delež 3/10 nepremičnine parc. št. 1 k.o. X, v naravi grad ..., toženka pa mu plača sporazumno dogovorjeno kupnino 100.000,00 EUR ob notarski overitvi podpisa na pogodbi. Tožnik je trdil, da sta se pravdni stranki v resnici dogovorili za višjo kupnino 200.000,00 EUR ter da mu toženka nič ni plačala niti ob overitvi pogodbe, niti kasneje. Toženka pa trdi nasprotno, da je v celoti in pravilno izpolnila svoje v pogodbi dogovorjene obveznosti. Navedeno pomeni, da tožnik nosi dokazno breme za trditve, da toženka kupnine ni poravnala, kljub drugačnemu dogovoru v kupoprodajni pogodbi, toženka pa nosi dokazno breme za svoje ugovore, med katerimi je tudi trditev o nepristnosti njenega podpisa na listini "predpogodbeni dogovor" oz. same listine, ki je za tožnika po pritožbenih navedbah ključnega pomena. Z njo dokazuje obstoj in višino toženkinega dolga. Toženka pa trdi, da listine ni podpisala, ampak jo je tožnik ponaredil na ta način, da je njen podpis na listino zgolj prenesel (kopiral ali skeniral) iz kakšne druge listine.

7. Glede spornega dejstva pristnosti predpogodbenega dogovora je izvedenec podal mnenje, da samo na podlagi fotokopije listine ni mogel ugotoviti, ali je bil morda podpis skeniran ali kakorkoli fotokopiran. Za takšno mnenje bi potreboval originalno listino, ki pa je tožnik ni predložil, četudi ga je sodišče k temu pozvalo. Nadaljnja ugotovitev izvedenca, da se z določeno stopnjo verjetnosti podpis toženke na tej listini ujema z njenimi nespornimi podpisi, pa ni relevantna za odločitev, saj ne zadostuje za dokaz o pristnosti same listine, kot zmotno meni pritožba. Pri tem pa pritožnik v celoti prezre, da je prvostopenjsko sodišče izvedlo in ocenilo tudi ostale dokaze in na tej podlagi, po obširni in prepričljivi dokazni oceni (8. člen ZPP) ugotovilo, da tožnik ni uspel dokazati drugačnega dogovora med pravdnima strankama, kot izhaja iz kupoprodajne pogodbe z dne 7. 7. 2008, medtem ko je nasprotna toženka dokazala, da mu je kupnino po tej pogodbi poravnala.

8. Sklicevanje pritožbe na novacijo kupoprodajne pogodbe s sklenitvijo predpogodbenega dogovora v maju 2009 je pritožbena novota in se glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP kot novo dejstvo ne sme upoštevati. Tudi sicer je navedena pritožbena trditev, da sta stranki v dogovoru maja 2009 bistveno spremenili elemente kupoprodajne pogodbe, povsem v nasprotju s tistim, kar je tožnik trdil tekom postopka, namreč, da sta se pravdni stranki že v tej pogodbi dogovorili za višjo kupnino 200.000,00 EUR, zapisali pa nižjo kupnino 100.000,00 EUR zgolj zaradi nižjega davka.

9. V dopisu z dne 25. 3. 2013 pooblaščencu tožnika (priloga A10) toženka omenja le posojilno pogodbo z dne 7. 7. 2008, ki ni v povezavi s kupoprodajno pogodbo z istim datumom, zato na pravilnost dokazne ocene ne more vplivati. V navedenem dopisu pa je toženka glede kupnine za nepremičnino izrecno navedla, da je bila določena v višini 100.000,00 EUR in da je bila poravnana v celotnem znesku v gotovini.

10. Pritožba je zato neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Enako tudi toženka, saj ni specificirala v odgovoru na pritožbo predlagane povrnitve stroškov pritožbenega postopka.