Jedro

Subjektivno mnenje tožnika o odvetnikovem delu ne pomeni, da je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, kar so zakonski razlogi za izpodbijanje sodne poravnave. Poleg tega pa tožnik v tožbi navaja, da je poglavitni in glavni razlog za razveljavitev sodne poravnave njeno neupoštevanje s strani B.B. S takimi trditvami pa meri na izvršljivost poravnave, ne pa na napake pri njeni sklenitvi zaradi katerih bi jo bilo mogoče izpodbijati. Pričakovanja tožnika, da bi s pravnimi sredstvi zoper sklenjeno poravnavo uspel, so tako v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Takšna zadeva pa je se v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP šteje za očitno nerazumno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 27. 9. 2013. V obrazložitvi odločbe navaja, da je vpogledal tožnikovo prošnjo, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3646/2009-III z dne 18. 9. 2013, dopis Varuha človekovih pravic z dne 16. 7. 2013, odločbo CSD Domžale z dne 27. 3. 2013, izpisek iz CRP, izpisek iz PUND o stanju pravdnega postopka P 3646/2009-III, spis Bpp 2926/2009 ter druge listine. Ugotavlja, da je prosilec zoper sodno poravnavo, sklenjeno v zadevi P 3646/2009-III dne 1. 3. 2013, vložil tožbo, ki je bila s sklepom z dne 18. 9. 2013 iz procesnih razlogov zavržena kot nedovoljena. Kljub možnosti pritožbe zoper ta sklep organ za BPP meni, da vložitev pritožbe ne bi bila razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh. Ugotavlja, da je bila prosilcu z odločbo št. Bpp 2926/2009 z dne 19. 3. 2013 odobrena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, za njeno izvajanje pa je bil z odločbo o razrešitvi z dne 19. 3. 2012 naknadno določen odvetnik A.A.. Prosilec je bil v navedenem pravdnem postopku tožnik, s poravnavo pa je uredil razmerje s tožencem B.B. glede bivanja v stanovanju, tožniku pa je bila določena odškodnina v znesku 40.000 EUR. Prosilec je sicer navajal, da se s poravnavo ne strinja, ker je bila nepravična in izsiljena, in da ga je odvetnik zastopal pomanjkljivo, neprimerno in škodljivo, vendar organ za BPP ocenjuje, da ni izkazal dejstev in okoliščin, ki predstavljajo zakonski razlog za izpodbijanje sodne poravnave. Zato vložitev tožbe za izpodbijanje sodne poravnave ni razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh. Prosilčevo mnenje o delu odvetnika je izraz njegovega subjektivnega nezadovoljstva, ki ni podprto z dejstvi in dokazi. Na podlagi spisnih podatkov organ za BPP ocenjuje, da sta odvetnika A.A. in C.C. prosilca zastopala ustrezno in ravnala v njegovo korist, zato prosilec poravnave ni sklenil v okoliščinah, ki bi predstavljale razlog za izpodbijanje. Organ za BPP je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja po prvem odstavku 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Ker ni prava uka oseba, prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da bo tožba pravilno popravljena. Tako bo lahko navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in bo dokazal sodišču, da so njegove navedbe netočne. Sodišče krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Organ za BPP napačno ugotavlja, da nima izgledov za uspeh v pritožbi in tega tudi ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Ker nima pravniškega državnega izpita, sam izrednega pravnega sredstva ne more vložiti. Organ za BPP napačno ocenjuje, da ga je odvetnik A.A. zastopal korektno. To lahko kadarkoli dokaže, tako v tej kot v drugih zadevah. Organ za BPP je spregledal tudi nekorektno ravnanje sodnice. Prav tako ne navaja poglavitnega razloga, zaradi katerega je podal zahtevo za razveljavitev sporazuma, tj. kršenja sporazuma s strani B.B., kot je to navedel v razveljavitvenem predlogu z dne 5. 9. 2013. B.B. ni umaknil vseh spornih zadev, kot je bilo dogovorjeno. Razveljavitev poravnave je zahteval skladno z navodili, ki mu jih je dala varuhinja človekovih pravic in ki ni omenjala, da mora razveljavitev zahtevati preko pravnega strokovnjaka. Zato bi moralo sodišče njegovo tožbo sprejeti. Tožnik meni, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči in bi jo v demokratični državi tudi dobil. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Prosi tudi za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Toženka je predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je bila tožniku zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je organ za BPP presodil, da ni izpolnjen pogoj po prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, (med drugim) če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je zahteva očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Sodišče pritrjuje oceni organa za BPP, da vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3646/2009-III z dne 18. 9. 2013, s katerim je bila zavržena tožba, s katero je tožnik izpodbijal sodno poravnavo, sklenjeno 1. 3. 2013 (na to se je izrecno nanašala tožnikova vloga z dne 27. 9. 2013), ne bi bila razumna. Organ za BPP je za svojo presojo, da pravna sredstva zoper sklenjeno poravnavo nimajo verjetnega izgleda za uspeh, navedel utemeljene razloge. Na podlagi listin ugotavlja, da je bila tožniku v pravdnem postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč in za njenega izvajalca določen odvetnik C.C., ter naknadno, po tožnikovem predlogu, odvetnik A.A.. Organ ocenjuje, da sta oba odvetnika tožnika ustrezno zastopala in da do sklenitve sodne poravnave ni prišlo v okoliščinah, ki so zakonski razlog za njeno razveljavitev. Tožnikove očitke odvetniku A.A., da ga je zastopal pomanjkljivo, neprimerno in škodljivo, ocenjuje za njegovo subjektivno nezadovoljstvo, kar pa ni razlog, da bi lahko s tožbo uspel. Zakonskih razlogov za izpodbijanje sodne poravnave pa tožnik ni izkazal. Sodišče se z navedeno oceno organa za BPP o možnosti tožnikovega uspeha s pravnimi sredstvi v celoti strinja. Tožnik tudi v tožbi ni navedel razlogov, da bi vanjo bilo mogoče podvomiti. Ponovno sicer zatrjuje, da ga odvetnik A.A. ni zastopal korektno, kar naj bi bilo razvidno iz številnih zadev, vendar nobenega takega očitka ni konkretiziral in dokazal. Njegovo subjektivno mnenje o odvetnikovem delu tudi po mnenju sodišča ne pomeni, da je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, kar so zakonski razlogi za izpodbijanje sodne poravnave (1. točka drugega odstavka 392. člena Zakona o pravdnem postopku). Poleg tega pa tožnik v tožbi navaja, da je poglavitni in glavni razlog za razveljavitev sodne poravnave njeno neupoštevanje s strani B.B. S takimi trditvami pa meri na izvršljivost poravnave, ne pa na napake pri njeni sklenitvi zaradi katerih bi jo bilo mogoče izpodbijati. Pričakovanja tožnika, da bi s pravnimi sredstvi zoper sklenjeno poravnavo uspel, so tako v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Takšna zadeva pa je se v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP šteje za očitno nerazumno.

Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da je organ za BPP pravilno ugotovil, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil tožnik, ni izpolnjen objektivni pogoj razumnosti zadeve iz 24. člena ZBPP, in je zato njegovo zahtevo utemeljeno zavrnil. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni posebej odločalo, ker je tožnik plačila taks v obravnavni zadevi oproščen že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu pa je bila z odločbo organa za BPP tega sodišča št. 272/2013-4 z dne 6. 12. 2013 zavrnjena.