Jedro

Kljub skoraj leto dni trajajočemu priporu zaradi pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, je pri obtožencu še vedno podana sorazmernost med trajanjem tega ukrepa in obsegom oziroma velikostjo njegove kriminalne dejavnosti, ker naj bi v preizkusni dobi za istovrstno kaznivo dejanje tako brutalno pretepel oškodovanca, da je ta 8 dni kasneje umrl, pri čemer tudi podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil že večkrat kaznovan zaradi prekrškov zoper javni red in mir, zoper njega pa je v teku tudi postopek za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/I KZ.

Izrek

Pritožba obtoženčevih zagovornikov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določila II. odst. 207. čl. ZKP zoper obtoženega B.D. podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP.

Zoper takšen sklep so se pritožili obtoženčevi zagovorniki "zaradi kršitve ZKP" in predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zoper obtoženca pripor odpravi.

Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu razlogov v izpodbijanem sklepu in skopih pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako utemeljenost suma, da naj bi obtoženec storil očitano kaznivo dejanje v kvalificirani obliki, kakor tudi, da je pri njem še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Glede slednjega se je oprlo na ugotovitve, da je obtoženec v postopku zaradi hudega kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora najmanj treh let, dejanje pa naj bi storil v preizkusni dobi in na škodo 20 let starejšega, manjšega in vinjenega oškodovanca. Pri tem sodišče prve stopnje ni prezrlo, da je bil obtoženec doslej že večkrat obravnavan pri sodniku za prekrške zaradi prekrškov zoper javni red in mir, navedenemu ob rob pa je potrebno še dodati, da je trenutno zoper obtoženca v teku tudi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po čl. 133/I KZ pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (opr. št. ...). Vse naštete ugotovitve tudi po oceni sodišča druge stopnje napotujejo na zaključek, da gre pri obtožencu za agresivno osebo, ki jo od ponavljanja agresivnih ravnanj ni odvrnila izrečena pogojna obsodba za storitev kaznivega dejanja s praktično enako izvršitveno obliko kot v obravnavanem primeru, kar številni postopki pred sodnikom za prekrške zaradi kršitev javnega reda in miru, pa tudi že omenjeni odprt kazenski postopek, le še dodatno potrjujejo. Glede na povedano ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem obtoženčevih zagovornikov, da dolgotrajen pripor, v katerem se obtoženec nahaja od 29.4.1999, predstavlja že izvrševanje same kazni, saj je vsaj zaenkrat še vedno izkazana tudi sorazmernost med zatrjevanim obsegom kriminalne dejavnosti obtoženca in njegovim doslej prebitim časom v priporu, še posebno, ker naj bi bila ta kazenska zadeva predvidoma zaključena na naslednji glavni obravnavi, razpisani za dne 8.3.2000. Tedaj bo namreč sodišče prve stopnje tudi na podlagi ponovljenega dokaznega postopka in eventuelnih novih ugotovitev izvedenca medicinske stroke dolžno ponovno preizkušati obstoj pripornega razloga, oziroma možnost uporabe milejšega ukrepa za odpravo nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj.

Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno, kar je v skladu s III. odst. 402. čl. ZKP.