Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju odločalo le še o kondikcijskem zahtevku prvega in drugega tožnika - potrošnikov v zvezi z ničnima pogodbama o kreditu v švicarskih frankih, ki sta jo sklenila s toženo banko. Toženki je naložilo, da je dolžna v 15-ih dneh prvemu tožniku plačati 44.648,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 6.795,01 EUR od 10. 9. 2020 do 20. 11. 2023 in od zneska 44.648,37 EUR od 20. 11. 2023 dalje pa do plačila (I. točka izreka), in drugemu tožniku plačati 19.014,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 4.315,24 EUR od 10. 9. 2020 do 24. 1. 2024 in od zneska 17.389,73 EUR od 20. 11. 2023 do 24. 1. 2024 in od zneska 19.014,45 EUR od 24. 1. 2024 dalje do plačila (II. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek za zakonske zamudne obresti je zavrnilo (III. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v obrestnem delu tako, da je toženka dolžna prvemu tožniku plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od zneska 6.795,01 EUR od 20. 11. 2020 dalje do plačila ter od zneska 37.853,36 od 20. 11. 2023 dalje do plačila, drugemu tožniku pa zakonske zamudne obresti od zneska 3.210,46 EUR od 20. 11. 2020 dalje do plačila, od zneska 14.179,27 od 20. 11. 2023 dalje do plačila in od zneska 1.624,72 od 24. 1. 2024 dalje do plačila. V preostalem delu je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnikov zavrnilo.

3.Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da pri sklicevanju na izbrane odločbe Sodišča EU ni predhodno izvedlo presoje, ali je dejansko stanje v izbranih sodbah dovolj podobno dejanskemu stanju v konkretni zadevi?

- Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da zastaralni roki za uveljavljanje kondikcijske terjatve kreditojemalca prične teči šele z izoblikovanjem sodne prakse v tovrstnih primerih?

- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da tožena stranka, v posledici pravnomočno ugotovljene ničnosti kreditne pogodbe ni upravičena do nadomestila za uporabo denarja tožene stranke (tj. do obogatitvenih obresti) po kreditni pogodbi, kljub temu, da bi slednje privedlo do neupravičene obogatitve tožeče stranke, kar pa ni namen zakonodaje, ki ureja varstvo potrošnikov?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je presodilo tudi, da ni podan razlog za predložitev prvega predlaganega revizijskega vprašanja kot predhodnega vprašanja SEU. Nanaša se namreč na primerljivost dejanskega stanja odločb SEU ter dejanskega stanja iz obravnavane zadeve. Pri takšni presoji ne gre za uporabo ali razlago prava EU, temveč ostaja v domeni nacionalnega sodišča in ne pomeni vprašanja razlage prava EU, glede katerega ima Vrhovno sodišče predložitveno dolžnost. Glede razlage prava Evropske unije v delu, v katerem se predlog nanaša na pravilnost odločitve o kondikcijskem zahtevku, pa je SEU na predhodno vprašanje Vrhovnega sodišča podalo odgovor v zadevi C-368/2025 (Malec).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).