Jedro

Terjatev iz naslova povračila pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča o stroških.

V primeru, ko o stroškovni terjatvi odloči že sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa to odločitev potrdi oziroma zgolj zniža višino z odločbo sodišča prve stopnje že odmerjenih stroškov, obveznost povrnitve stroškov nastane že z odločbo sodišča prve stopnje in ne šele z odločbo sodišča druge stopnje. Nastanek terjatve je namreč potrebno razlikovati od izvršljivosti terjatve, ki nastopi s pravnomočnostjo odločitve in iztekom paricijskega roka.

Pobotanje medsebojnih terjatev med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom nastopi avtomatično, na podlagi zakona, v trenutku začetka stečajnega postopka. Pobotna izjava torej ni potrebna. Na pobot terjatev po 261. členu ZFPPIPP pa tudi ne vpliva kasnejši odpust obveznosti, saj ta učinkuje zgolj na (del) terjatve, ki v trenutku pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti obstajajo.

Materialnopravno pobotanje v skladu z določbami Obligacijskega zakonika, upoštevajoč meje pravnomočnosti sodb, s katerima sta ti terjatvi nastali, učinkuje od dneva, ko je dolžnica dala pobotno izjavo.

Izrek

I. Pritožba se v delu, ki se nanaša na II. točko izreka sklepa v delu, v katerem je odločeno, da dolžnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka, zavrže. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v I., preostalem delu II. in III. točki izreka potrdi.

II. Upnica in dolžnica sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi z dne 6. 3. 2017 v I. točki izreka razveljavilo ter razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja v delu, kjer je predlagana izterjava terjatve 6.662,62 EUR s pripadki in v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo (I/1. točka izreka sklepa) ter izvršbo dovoljena s sklepom o izvršbi ustavilo glede izterjatve terjatve v višini 1.325,90 EUR s pripadki ter izvršilnih stroškov (I/2. točka izreka sklepa). Sklep o izvršbi z dne 6. 3. 2017 je v III. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 114,24 EUR znižalo na 22,85 EUR (III. točka izreka sklepa) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka sklepa).

2. Upnica se je zoper sklep po pooblaščencu pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njene ugovorne navedbe, da so nastopili pravni učinki odpusta obveznosti tudi za terjatev dolžnice v višini 59.222,71 EUR. Ta terjatev je z odpustom prenehala, zato dolžnica v izvršilnem postopku ne more več uveljavljati njenega pobota. Sodišče prve stopnje je tudi napačno uporabilo materialno pravo glede presoje časa nastanka in zapadlosti terjatev upnice in dolžnice. Upničina terjatev v višini 6.662,62 EUR je nastala šele s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1070/2014 z dne 11. 11. 2014, in ne že s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II Ip 861/2013 z dne 15. 4. 2014, zato pobot terjatev v skladu z določbo 264. člena ZFPPIPP ni dopusten. Terjatvi upnice v višini 1.325,90 EUR in dolžnice v višini 2.688,00 EUR pa sta nastali po začetku stečajnega postopka in bi bil njun pobot dopusten, če ne bi terjatev upnice prenehala zaradi delnega prisilnega poplačila v višini 2.875,90 EUR v predmetnem izvršilnem postopku dne 3. 5. 2017. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica je po pooblaščencu na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno nedovoljena in delno neutemeljena.

5. V skladu s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes za pritožbo je podan, kadar lahko pritožnik, če je pritožba utemeljena, doseže zase izboljšanje svojega pravnega položaja oziroma neposredno pravno korist. To pomeni, da ima pritožnik pravni interes za pritožbo le, kadar je zanj izdana neugodna odločba.

6. Višje sodišče ugotavlja, da upnik izpodbija sklep v celoti, čeprav je zanj v delu II. točke izreka sklepa, s katerim je odločeno, da dolžnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka, izdana ugodna odločitev. Zato upnik zoper ta del izreka nima pravnega interesa za pritožbo in jo je bilo treba v tem delu na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavreči. 7. Ključno materialnopravno vprašanje za odločitev v predmetni zadevi je, kdaj nastane terjatev iz naslova povračila pravdnih stroškov.

8. Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje in je v skladu z (novejšo) večinsko sodno prakso.1 Terjatev iz naslova povračila pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča o stroških. Dolžnost povračila pravdnih stroškov je namreč samostojna premoženjskopravna obveznost, regulirana s procesnim zakonom in je neodvisna od materialnopravnega razmerja o katerem teče pravda. Pravico do povračila stroškov ima namreč tudi tisti, ki je zmagal v pravdi, v kateri je bilo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da pravno razmerje ne obstoji. Čeprav ima vsaka stranka predhodno stroške v postopku oziroma zaradi njega, ta stranka glede pravdnih stroškov še ni v pravnem razmerju z nasprotno stranko, vse dokler ni odločeno o pravdi, in glede na zaključek pravde, tudi o povračilu stroškov. Stranka, ki so ji v postopku nastali določeni stroški, se lahko do zaključka glavne obravnave odloči ali bo povračilo stroškov od nasprotne stranke sploh zahtevala in v kakšni višini. Šele končanje pravde ima torej za posledico odločitev o povračilu stroškov, zato je šele s sodno odločbo odločeno o upravičencu do povračila, o zavezancu za njihovo vračilo ter o tem, koliko le-ti znašajo. Tedaj torej nastane terjatev do nasprotne stranke iz naslova stroškov pravdnega postopka, torej terjatev v smislu 20. člena ZFPPIPP. Pritrditi je tudi stališču sodišča prve stopnje, da v primeru, ko o stroškovni terjatvi odloči že sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa to odločitev potrdi oziroma zgolj zniža višino z odločbo sodišča prve stopnje že odmerjenih stroškov, obveznost povrnitve stroškov nastane že z odločbo sodišča prve stopnje in ne šele z odločbo sodišča druge stopnje. Nastanek terjatve je namreč potrebno razlikovati od izvršljivosti terjatve, ki nastopi s pravnomočnostjo odločitve in iztekom paricijskega roka.

9. Glede na navedeno je upničina terjatev za povrnitev pravdnih stroškov v višini 6.662,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2015 dalje nastala že s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 861/2013 z dne 15. 4. 2014. Iz II. točke izreka sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1070/2014 z dne 11. 11. 2014, ki ga je potrebno razlagati skupaj z obrazložitvijo sodbe, namreč izhaja, da je bila odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka spremenjena tako, da je po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov dolžnica dolžna upnici povrniti še 6.662,62 EUR stroškov, torej je stroške, ki so bili dolžnici naloženi v plačilo že s sodbo sodišča prve stopnje zgolj znižalo iz 8.029,60 EUR na 6.662,62 EUR.

10. Terjatev upnice do dolžnice v višini 6.662,62 EUR s pripadki je tako nastala dne 15. 4. 2015. Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da je tudi terjatev dolžnice do upnice v skupni višini 59.222,71 EUR s pripadki zapadla v plačilo že v letu 2010. Ob terjatvi sta tako nastali pred začetkom osebnega stečaja nad upnico dne 24. 4. 2014. 11. Če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, razen, če je novi upnik terjatev pridobil na podlagi cesije prejšnjega upnika po začetku stečajnega postopka (261. člen v zvezi z 263. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).

12. Pobotanje medsebojnih terjatev med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom nastopi avtomatično, na podlagi zakona, v trenutku začetka stečajnega postopka. Pobotna izjava torej ni potrebna, kar je upnici pojasnilo že sodišče prve stopnje. Na pobot terjatev po 261. členu ZFPPIPP pa tudi ne vpliva kasnejši odpust obveznosti, saj ta učinkuje zgolj na (del) terjatve, ki v trenutku pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti obstajajo.2

13. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je na dan začetka stečajnega postopka 24. 4. 2014 terjatev upnice za plačilo 6.662,62 EUR s pripadki prenehala in za ta znesek ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi v I. točki izreka in opravljena izvršilna dejanja v tem delu razveljavilo ter v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo.

14. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je terjatev upnice v višini 1.325,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2016 dalje, prenehala dne 20. 3. 2017. Dolžnica je v pobot tej terjatvi uveljavljala svojo nasprotno terjatev iz naslova povrnitve stroškov pritožbenega postopka v višini 2.688,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 1. 2015 dalje, ki je nastala s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1070/2014 z dne 11. 11. 2014. Upnica v pritožbi ne izpodbija pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta ti terjatvi nastali po začetku postopka osebnega stečaja nad upnico, kar posledično pomeni, da odpust obveznosti na v pobot uveljavljeno terjatev dolžnice ne učinkuje (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre v tem primeru za materialnopravno pobotanje v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki pa upoštevajoč meje pravnomočnosti sodb, s katerima sta ti terjatvi nastali, učinkuje od dneva, ko je dolžnica dala pobotno izjavo3. Pobotno izjavo je dolžnica podala v ugovoru vloženemu dne 20. 3. 2017, ki je bil upnici po pooblaščencu vročen 26. 4. 2017 (vročilnica pri red. št. 9). Pobot je torej nastal z vročitvijo pobotne izjave upnici dne 26. 4. 2017 (prvi odstavek 312. člena OZ) in ne šele z izpodbijano odločbo sodišče prve stopnje, kot to zmotno meni upnica, in učinkuje od dneva, ko je dolžnica podala pobotno izjavo, to je od dne 20. 3. 2017. Pobot in njegovi pravni učinki, to je prenehanje upničine terjatve, so torej nastali še preden je prišlo do prisilne izterjave v predmetnem izvršilnem postopku, ki je bila izvršena 3. 5. 2017 (list. št. 97 in 99). Odločitev sodišča prve stopnje, da je terjatev upnice v višini 1.325,90 EUR s pripadki prenehala že s pobotom dne 20. 3. 2017 in posledična ustavitev izvršbe glede izterjave te terjatve in za izvršilne stroške, je tako pravilna.

15. Upnica v pritožbi ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov glede odločitve sodišča prve stopnje v stroškovnem delu (preostali del II. in III. točka izreka sklepa), zato je višje sodišče opravilo v tem delu le uraden preizkus sklepa in upoštevajoč, da je zavrnilo pritožbo v delu, ki se nanaša na odločitev o ugovoru, ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje, tudi v tem delu pravilna in zakonita.

16. Pritožba je tako v preostalem delu neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v I., preostalem delu II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnica sama krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela, dolžnica pa, ker odgovor na pritožbo glede na vsebino pritožbe ni bil potreben in so zato po nepotrebnem nastali tudi stroški zanj.

1 Primerjaj VSL I Cp 239/2017 z dne 10. 5. 2017, VSL I Cpg 941/2016 z dne 14. 9. 2016, VSL I Cpg 123/2016 z dne 20. 4. 2016 in VSL I Cp 460/2016 z dne 13. 4. 2016 2 409. člen ZFPPIPP o pravnih učinkih odpusta obveznosti določa, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha pravovarstveni zahtevek in ne materialnopravno upravičenje, ki ga vsebuje terjatev, kar predpostavlja obstoj terjatve. 3 Prim. Vrhovno sodišče RS III Ips 57/97 z dne 24. 6. 1997.