Jedro

Kot stranski intervenienti se želijo pridružiti tožeči stranki osebe, ki so lastniki zemljišč in hkrati stanovalci v naselju, kateremu naj bi služil zeleni pas. Zazidalni načrt tem osebam ne daje iztožljivega upravičenja v primeru odsvojitve nepremičnin, ki naj bi bile uporabljene za zeleni pas. Pričakovanje, ki ga ustvarja zazidalni načrt, pa pravno ni varovano. Ker imajo stranski intervenienti zgolj dejanski interes za pridružitev tožeči stranki v tej pravdi, stranska intervencija ni dovoljena (prvi odstavek 199. člena ZPP).

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Skupnost za ceste Slovenije je z menjalno pogodbo z dne 19. 10. 1983 zamenjala pravico do uporabe, ki jo je imela na vrsti zemljišč, s pravico uporabe L. M. (starejšega) na drugih zemljiščih. Menjalna pogodba je bila kasneje dopolnjena z aneksi. Pravico do uporabe na zamenjanih in še nekaterih drugih zemljiščih je na Skupnost za ceste prenesla Komunalna skupnost občine L. s tremi pogodbami. Te pogodbe so bile sklenjene 2. 2. 1983, 5. 7. 1983 in 28. 9. 1983. Sklenjene so bile namesto razlastitve. Do nje bi lahko prišlo zato, ker je načrt za gradnjo avtoceste L. predvideval, da bo čez del prenesenih zemljišč zgrajena avtocesta. 2. S tožbo je Občina L. predvsem zahtevala izročitev v last in posest zemljišča, na katera se je nanašala menjalna pogodba. Čez ta zemljišča avtocesta ni bila zgrajena. Tožbo je vložila zoper Republiko Slovenijo, ki je pravna naslednica Skupnosti za ceste Slovenije kot toženko pod 1, in zoper dediče L. M. (starejšega), kot tožence od 2. do 4. Tudi na strani tožeče stranke sedaj nastopajo njene pravne naslednice. 3. Tožeči stranki se je pridružilo 15 stranskih intervenientov. Trdijo, da je zazidalni načrt iz leta 1983 (Ur. l. SRS, št. 19/83) predvideval, da bo na zemljiščih, na katerih je bila pravica uporabe prenesena na L. M. (starejšega), urejen zeleni pas. Zemljišča naj bi služila tudi kot varstvo dela V., v katerem živijo stranski intervenienti, pred vplivi avtoceste L. 4. Okrožno sodišče je njihovo stransko intervencijo zavrnilo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo stranskih intervenientov. Menilo je, da intervenienti pravnega interesa nimajo. Stranski intervenienti naj bi namreč ne bili v pravnem razmerju s tožečo stranko. Zoper ta sklep je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka. 5. Odločitev višjega sodišča je pravilna. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne (drugi odstavek 391. člena ZPP in 378. člen ZPP). 6. Zahteva za varstvo zakonitosti navaja, da uveljavljajo stranski intervenienti tako ničnost pogodb, s katerimi je bila prenesena pravica do uporabe zemljišč na Skupnost za ceste Slovenije, kot tudi menjalne pogodbe z dne 19. 10. 1983. Morebitna ugotovitev ničnosti bi po mnenju zahteve za varstvo zakonitosti vplivala na položaj stranskih intervenientov, ki ga naj bi imeli kot krajani in lastniki zemljišč na temelju predpisov o urejanju prostora in sprejetih prostorsko ureditvenih aktov. Prav ti predpisi naj bi utemeljevali posredno pravno korist stranskih intervenientov. 7. Predpostavka za pridružitev tožeči stranki je obstoj pravnega interesa (prvi odstavek 199. člena ZPP). Pravnega interesa ni, če stranski intervenient nima pravnega razmerja do predmeta spora. Pravno razmerje lahko utemeljujejo kakršnikoli predpisi, torej tudi upravnopravni. Ker so stranski intervenienti začeli postopek dne 9. 3. 1999, je potrebno morebitni obstoj pravnega razmerja s predmetom spora presojati glede na takrat veljavne predpise. To pa sta Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86; Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 29/95 in 44/97) in Zakon o gradnji objektov (Ur. l. SRS, št. 34/84, 29/86, 71/93, Uradni list RS, št. 29/95, 59/96). 8. Na temelju zazidalnega načrta je pod določenimi pogoji pridobil pravico do izdaje lokacijskega dovoljenja le investitor (60. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor). Na temelju lokacijskega dovoljenja je investitor pod določenimi pogoji pridobil še pravico do izdaje gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo (33. člen in naslednji Zakona o graditvi objektov). V tem postopku so lahko sodelovali tudi lastniki sosednjih zemljišč (ali imetniki pravice uporabe na sosednjih zemljiščih) kot stranski udeleženci, vendar le toliko, kolikor bi lahko gradnja objekta ali objekt vplivala na njihova zemljišča ali objekte. Drugih upravičenj lastniki zemljišč na temelju zazidalnih načrtov niso imeli; zazidalni načrt jim še zlasti ni dajal nobenih upravičenj v primeru odsvojitve zemljišča. 9. Kot stranski intervenienti se želijo pridružiti tožeči stranki osebe, ki s o lastniki zemljišč in hkrati stanovalci v naselju, kateremu naj bi služil zeleni pas. Prej je že bilo obrazloženo, da zazidalni načrt tem osebam ne daje iztožljivega upravičenja v primeru odsvojitve nepremičnin, ki naj bi bile uporabljene za zeleni pas. Pričakovanje, ki ga ustvarja zazidalni načrt, pa pravno ni varovano. Ker imajo stranski intervenienti zgolj dejanski interes za pridružitev tožeči stranki v tej pravdi, stranska intervencija ni dovoljena (prvi odstavek 199. člena ZPP). 10. Odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti so vložili toženci pod 2. do 4. Ker jih ni zastopal odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), se šteje njihov odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti kot nevložen (drugi odstavek 91. člena ZPP).