Jedro

Ni sporno, da je dolžnik insolventen, prav tako tudi ne, da nima nobenega premoženja. Iz njegovih navedb ne izhaja, da bi bil zaposlen - je prejemnik socialne pomoči. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov, ne bo dosežen.

Iz pritožbe in prilog k predlogu za začetek postopka izhaja, da je namen predlaganega stečajnega postopka predvsem obramba pred izvršilnimi postopki. To ni razlog, zaradi katerega bi bilo dopustno dovoliti postopek osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. Navaja slabo finančno stanje, ponavljajoče izvršbe, sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je razlagalo namen postopka osebnega stečaja. Predloga za odpust obveznosti ni vložil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo z nosilnimi razlogi, da dolžnik s predlogom za odpust obveznosti ne bo uspel glede na podatke kazenske evidence (v spisu St 3385/2014), dolžnik pa tudi nima stečajne mase (prejema socialno pomoč).

5. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (382. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Ni sporno, da je dolžnik insolventen, prav tako tudi ne, da nima nobenega premoženja. Iz njegovih navedb ne izhaja, da bi bil zaposlen - je prejemnik socialne pomoči. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), ne bo dosežen.

6. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je odpust obveznosti. Dolžnik sicer pravilno navaja, da predloga za odpust obveznosti ni vložil (v tem delu je obrazložitev protispisna), vendar to ne more spremeniti odločitve višjega sodišča. Primarnega namena ni mogoče doseči, ker pa dolžnik predloga za odpust obveznosti ni vložil - iz obrazložitve sicer izhaja, da predlog tudi ne bi bil utemeljen, sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti drugega kot to, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka.(1)

7. Iz pritožbe in prilog k predlogu za začetek postopka izhaja, da je namen predlaganega stečajnega postopka predvsem obramba pred izvršilnimi postopki. To ni razlog, zaradi katerega bi bilo dopustno dovoliti postopek osebnega stečaja. Dolžnik v nadaljevanju zatrjuje, da je v naslednjem letu in pol, kolikor praviloma traja stečajni postopek brez razdelitve upnikom, dosti časa za nastanek stečajne mase. Višje sodišče odgovarja, da kolikor bo dolžnik v prihodnosti pridobil premoženje, bo še vedno lahko predlagal začetek postopka osebnega stečaja. Zaenkrat pa bi tak postopek imel za posledico le stroške v zvezi z delom upravitelja in nepotrebno obremenjevanje proračuna.

8. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Op. št. (1): To je ustaljena sodna praksa; primerjaj na primer Cst 213/2015 z dne 14. 5. 2015.