Jedro

Morebitno prenehanje statusa samostojnega podjetnika posameznika ne vpliva ne na procesno ne na stvarno legitimacijo osebe, ki je tak status imela zato, ker je samostojni podjetnik posameznik ta oseba sama (prim. 7. odst. 1. čl. ZGD).

Morda je tožeča stranka res vedela, da je sporne poslovne prostore zasedala družba P.M. d.o.o. in ne tožena stranka. Če proti temu ni ukrepala in je to dejstvo sprejela, pa to še ne more vplivati na spremembo najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama. Družba P.M. d.o.o. samo zato še ni postala pogodbena stranka namesto tožene stranke. Ni odveč poudariti, da mora biti najemna pogodba za najem poslovnih prostorov pisna (2. odst. 8. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih). Družba P.M. d.o.o. je imela tako lahko le status podnajemnika, podnajem pa preneha s prenehanjem najemne pogodbe (2. odst. 28. čl. prej omenjenega zakona).

Izrek

Pritožbi proti sodbi in sklepu se zavrneta in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP/99 (ur.l. RS 26/99) postopek nadaljevalo po določilih ZPP/77 (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da izprazni sporne poslovne prostore v Ljubljani na S. 24 in tako izpraznjene prostore izroči tožeči stranki. Z izpodbijanim sklepom z dne 10.1.2000 pa je popravilo opr. št. izpodbijane sodbe in odločilo o pravdnih stroških tožeče stranke in stranskega intervenienta, ki se je postopka udeleževal na njeni strani.

Proti sodbi in sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi proti sodbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču v pritožbi proti sodbi predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. V pritožbi proti sklepu pa sodišču očita, da je pravdne stroške odmerilo v previsokem znesku.

Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožniku je treba pojasniti, da tudi če bi M.K. ne bila več vpisana v registru samostojnih podjetnikov, to na njeno obveznost, ki sledi iz odpovedi sporne najemne pogodbe, nima prav nobenega vpliva.

Morebitno prenehanje statusa samostojnega podjetnika posameznika ne vpliva ne na procesno ne na stvarno legitimacijo osebe, ki je tak status imela zato, ker je samostojni podjetnik posameznik ta oseba sama (prim. 7. odst. 1. čl. ZGD).

Morda je tožeča stranka res vedela, da je sporne poslovne prostore zasedala družba P.M. d.o.o. in ne tožena stranka. Če proti temu ni ukrepala in je to dejstvo sprejela, pa to še ne more vplivati na spremembo najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama. Družba P.M. d.o.o. samo zato še ni postala pogodbena stranka namesto tožene stranke. Ni odveč poudariti, da mora biti najemna pogodba za najem poslovnih prostorov pisna (2. odst. 8. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih). Družba P.M. d.o.o. je imela tako lahko le status podnajemnika, podnajem pa preneha s prenehanjem najemne pogodbe (2. odst. 28. čl. prej omenjenega zakona).

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni spremenila tožbe, ko je dne 6.4.1999, tj. po več kot dveh letih po odpovedi sporne najemne pogodbe, predlagala, naj sodišče naloži toženi stranki izpraznitev spornih poslovnih prostorov v roku 15 dni. Rok enega leta za izpraznitev poslovnih prostorov po odpovedi najemne pogodbe je dotlej že pretekel (prim. 1. odst. 326. čl. ZPP/77). Vsebinsko enako bi sodišče odločilo, če bi odločalo o tem, ali vzdrži (v celoti ali delno) v veljavi že dne 30.8.1996 izdani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. Tako po prepričanju pritožbenega sodišča dodatni rok za pripravo na odgovor na tožbeni predlog, ki je bil oblikovan 6.4.1999, ni bil potreben, zakaj naj bi bil, pa pritožnik tudi ne pojasni. Uveljavljana bistvena kršitev postopka tako ni podana. Iz doslej razloženega je razviden tudi odgovor na pritožbene trditve v zvezi z odpovednim rokom.

Iz specificiranih stroškovnikov je razvidno, da prisojeni stroški niso "neutemeljeni in previsoki", kot to zmotno trdi pritožnik.

Procesna dejanja, za katera so bili stroški zahtevani, so bila opravljena, bila so potrebna, odmerjeni stroški zanje pa so v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Razlogov proti popravnemu sklepu pritožnik ne navaja. Popravni sklep pa je bil izdan v skladu s pooblastilom, ki ga ima sodišče v 342. čl. ZPP/77. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. in 368. čl. ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 166. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP/77.