Jedro

Razlaga zavarovalnih pogojev, da hladnega zraka ni mogoče šteti za stvar, ker pogoji natančno navajajo, da so to le padavine ali druge stvari, ni pravilna, kajti dež, sneg in toča so v pogojih navedeni le primeroma, medtem ko izraz "in druge stvari" opredeli pojme, ki se pojavijo v konkretnem primeru. Med te pojme pa je šteti tudi hladen decembrski zrak, ki je vdrl skozi odprtine, povzročene s strani viharja, in povzročil škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki odškodnino za dne 25.12.1996 uničene gobe, dva radiatorja, pipo in dva prezračevalna lončka, saj uničenje navednih stvari predstavlja zavarovalni primer po sklenjeni zavarovalni pogodbi. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je v obravnavani zadevi prišlo do viharja, ki predstavlja eno od zavarovanih nevarnosti po zavarovalnih pogojih P-94. Neposredno škodo zaradi viharja, namreč odkirto streho, je tožen stranka plačala. Sodišče pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je z zavarovanjem krita tudi vtoževana škoda. Zavarovanje krije namreč le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja. Ta pa ni uničil ne ogrevalnega sistema ne gob, saj je ta škoda nesporno zgolj posledica zmrzali. Katera škoda je mišljena kot neposredna posledica viharja, izhaja že iz same definicije viharja - to je škoda, ki jo neposredno povzroči veter. Poleg tega pa je z zavarovanjem krita še škoda, ki je posledica neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovane stvari podrl vihar. Ne na gobe ne na ogrevalna telesa pa ni nič padlo, zato zavarovalnega kritja ni. Ni utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je vtoževana škoda krita glede na določbo 1.tč. 4.odst. 4.čl. zavarovalnih pogojev. Zavarovanje ne krije škode zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen skozi odprtine, ki jih je povzročil vihar. Sodišče prve stopnje je med te druge stvari napačno štelo tudi hladen zrak. Pogoji namreč natančno navajajo, da so to le padavine ali druge stvari. Pojem stvari zahteva, da gre za nekaj predmetnega, stvarnega. Hladnega zraka tako nikakor ni mogoče šteti za stvar, zato je tak zaključek sodišča prve stopnje v nasprotju z določili pogojev. Poleg tega ni hladen zrak, tudi če ga štejemo za stvar, povzročil nikakršne neposredne škode. Tudi razširitev zavarovalnega kritja v smislu 4.odst. 4.čl. pogojev je namreč potrebno presojati v smislu predhodnega odstavka, to, da je krita le neposredna škoda. Vtoževano škodo pa sta povzročila šele postopno ohlajevanje in zmrzal, kar pa ni niti zavarovana nevarnost niti njena neposredna posledica. Pritožba ni utemeljena. Pritožbene navedbe tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je z zavarovanjem krita tudi vtoževana škoda, niso utemeljene. Tožena stranka sicer pravilno navaja, da zavarovanje pokriva le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja. Tako stališče je zavzelo tudi sodišče prve stopnje, pri čemer se različno tolmačenje tožene stranke in sodišča kaže edino v presoji vprašanja, ali je vtoževano škodo potrebno šteti za neposredno škodo, oziroma z drugimi besedami ali je vtoževana škoda nastala zaradi neposrednega delovanja viharja ali ne. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je do uničenja gob, radiatorjev, pipe in prezračevalnih lončkov prišlo prav zaradi delovanja viharja, ki je povzročil odprtine v strehi tako, da se je zaradi tega zrak v sicer zaprtem prostoru tako močno ohladil, da so se navedeni predmeti uničili, oziroma da je bil vihar v neposredni vzročni zvezi z nastalo vtoževano škodo. Nenazadnje tožena stranka prizna, da je vtoževana škoda nastala zaradi zmrzali. Ker je nedvomno, da je do zmrzali v sicer zaprtem prostoru prišlo zaradi delovanja viharja, s tem tožena stranka implicitno priznava obstoj vzročne zveze med delovanjem viharja in nastankom vtoževane škode. Razlaga pritožbe glede 1.tč. 4.odst. 4.čl. zavarovalnih pogojev, da hladnega zraka ni mogoče šteti za stvar, ker pogoji natančno navajajo, da so to le padavine ali druge stvari, ni pravilna in njene navedbe kvečjemu kažejo na pravilno odločitev sodišča prve stopnje. Pokaže se ravno nasprotno kot zatrjuje tožena stranka; kajti dež, sneg in toča so v pogojih navedeni le primeroma, medtem izraz "in druge stvari" opredeli pojme, ki se pojavijo v konkretnem primeru. Slednje je ugotovilo sodišče prve stopnje, in sicer, da je potrebno hladen decembrski zrak, ki je vdrl skozi odprtine, povzročene s strani viharja, šteti za pojem v smislu 4.odst. 4.čl. zavarovalnih pogojev in obenem za neposredno posledico zavarovane nevarnosti. Navedbe tožene stranke v pritožbi ,da mora biti stvar nekaj predmetnega in stvarnega, ne vzdržijo. Če bi zavzeli tako (stvarnopravno in kot tako za presojo obligacijskega razmerja preozko) tolmačenje, potem tudi padavine ne bi ustrezale pojmu stvari. Zatorej je tako razlogovanje tožene stranke nesmiselno. Nasprotno pa je potrebno ugotoviti, da gre pri hladnem zraku, ki vdre skozi odprtine, ki jih je napravil vihar, in povzroči določeno škodo, za popolnoma enako situacijo in posledico kot pri dežju, snegu ali toči, ki vdre skozi iste odprtine in povzroči škodo. Ne obstajajo torej nikakršni razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da hladnega zraka ni moč šteti za stvar v smislu citirane določbe zavarovalnih pogojev. Na podlagi navedenega in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane vmesne sodbe tudi ni zasledilo nobenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.