Jedro

Prvotožnik ima prav, da bi mu morala biti sporna odločba vročena iz razlogov, ki jih je prvostopni organ navedel že v sklepu z dne 26.5.1998, s katerim je bil prvotožniku priznan status stranke v postopku vrnitve premoženja Agrarni skupnosti. Z zemljiškoknjižno izvedbo dopolnilne odločbe z dne 30. 5. 2005 so namreč postali solastniki parcel ne samo dosedanji solastniki temveč tudi Agrarna skupnost in njeni člani. Razlog, ki ga je navedel prvostopni organ, torej da prvotožnik ne izkazuje pravnega interesa za preostali del nekdanje parcele, ker je izkazoval pravni interes zgolj na delu nepremičnine, ki je bila predmet ustavitve postopka s sklepom z dne 3. 11. 2004, torej ne drži. Dopolnilna odločba z dne 30. 5. 2005 je imela zemljiškoknjižno učinek tudi na delu parcele, za katerega je prvotožnik izkazoval pravni interes, organ pa mu je le-tega priznal.

Izrek

I. Tožbi ugodi ter se sklep Upravne enote Tržič, št. 321-19/97-31 z dne 22. 11. 2011 odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 270 EUR, povečane za 22 % DDV v 15-ih dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevo prvotožnika za vročitev dopolnilne odločbe, št. 321-19/97-31 z dne 30. 5. 2005. V obrazložitvi je navedel, da je s sklepom z dne 26. 5. 1998 prvotožniku priznal lastnost stranke v upravni zadevi vračanja premoženja A.. A. je umaknila zahtevek za vračilo dela parcele št. 183/1 v izmeri 521 m2, ki v naravi predstavlja začasne parcele 183/9001, 183/9002 in 183/9004 in zahtevala vračilo v naravi preostali del parc. št. 183/1, v izmeri 1212 m2. Organ je dne 3. 11. 2004 izdal sklep o ustavitvi postopka glede vračila premoženja A. v delu, ki se nanaša na vračilo v naravi parc. št. 183/1 do deleža 521/1733-tin. Dne 30. 5. 2005 pa je organ izdal dopolnilno odločbo, s katero je bila A. in upravičencem v naravi vrnjena med drugim tudi nepremičnina parc. št. 183/1 do deleža 1212/1733-tin. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da za vrnjeni del v izmeri 1212 m2, v postopku niso bile izkazane ovire za vračilo. Odločba ni bila vročena prvotožniku. Na podlagi dokončne odločbe GURS z dne 11. 1. 2008 so bile v evidenci zemljiškega katastra izvedene spremembe, in sicer nekdanje začasne parcele št. 183/9001, 183/9002 in 183/9004 predstavljajo današnje parcele 183/23, 183/24, 183/25, 183/26 in 183/27. Izmera začasnih parcel je bil 521 m2, medtem ko je skupna izmera novonastalih parcel večja za 6 m2. Ker je bil postopek ustavljen s sklepom z dne 3. 11. 2004 do deleža 521/1733-tin, je upravni organ presodil, da prvotožnik nima izkazanega pravnega interesa za preostali del nekdanje parcele 1833/1, ki je bila vrnjena A. in upravičencem, s čimer pa upravni organ ni posegel v nobene pravice B.B.. Iz skice predloga B.B., kot priloge vlogi za priznanje lastnosti stranke v postopku, je prav tako razvidno, da je bil izkazan pravni interes le za tisti del takratne parcele št. 183/1, za vračilo katere je A. zahtevek umaknila in je bil postopek v tem delu tudi pravnomočno zaključen.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. Ugotavlja, da je bila parcela 183/1 v izmeri 1733 m2 na dan 4. 5. 2005, torej pred izdajo odločbe z dne 30. 5. 2005, v celoti last Republike Slovenije, ter po katastrski kulturi pašnik. Po izjavi tožnika naj bi bila parcela v spornem delu vrt. Ugotavlja, da na njej ni zgrajen noben objekt. Vrt sam po sebi pa ne pomeni, da gre za funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši na parceli 183/13. Ker torej nekdanja parcela št. 183/1 v izmeri 1733 m2 ne more biti del funkcionalnega zemljišča k objektu, pritožnik ni imel pravnega interesa za to, da bi bil stranski udeleženec v delu postopka, končanega z dopolnilno odločbo z dne 30. 5. 2005. Kot brezpredmetne zavrača navedbe, ki se nanašajo na vračajo parcele v solastniškem deležu, saj ni eden od solastnikov vrnjene parcele in zato tudi ne more zahtevati, da bi se mu del zemljišča odmeril v naravi v obliki novonastalih parcel. Oziroma tudi kolikor bi bil solastnik, bi se po pravnomočnosti odločbe o vrnitvi zemljišča to urejalo izven postopka vračanja premoženja.

Tožnika v tožbi navajata, da je bil prvotožeči stranki s sklepom z dne 26. 5. 1998 priznan status stranke v postopku vrnitve premoženja A., ki se je končal z dopolnilno odločbo z dne 30. 5. 2005. Upravni organ mu ni vročil dopolnilne odločbe, čeprav je bil še vedno stranka v postopku zaradi varstva svojih pravic, ker je še vedno uveljavljal pravico neknjižnega lastnika na zemljišču, ki je bil še predmet vračanja upravičencu A.. Na drugotožnika pa so med postopkom prešle pravice prvotožnika na podlagi dodatka k pogodbi o premoženjskih pravicah in obveznostih. Prvotožnik je takoj, ko je izvedel za izdajo dopolnilne odločbe, zahteval vročitev le-te, prvostopni organ pa je zahtevo zavrgel. Sklep je nezakonit, ker je bila tožniku z nevročitvijo odvzeta pravica do pritožbe, saj je imel s sklepom z dne 26. 5. 1998 priznan status stranke. Meni, da bi mu morala biti v vsakem primeru vročena odločba o odločitvi na prvi stopnji, tudi iz razlogov, ker bi se zoper dopolnilno odločbo, s katero mu je bil očitno odvzet status stranke, imel pravico pritožiti. Drugostopni organ se do dejstva, da je imel prvotožnik s sklepom priznan status stranke, sploh ni opredelil. Dejansko stanje pa je bilo nepravilno in zmotno ugotovljeno. Idealni delež nepremičnine parc. št. 183/1, ki ni bil predmet vrnitve v tem postopku, namreč predstavlja kategorizirano občinsko cesto in ne tisti del zemljišča, za katerega tožnik zatrjuje, da je sestavni del gradbene parcele, kjer stoji njegova hiša. Nenazadnje je potrebno ugotovitvi, da je bilo z dopolnilno odločbo nerazdelno vrnjeno zemljišče v idealnem deležu, zato ni mogoče trditi, da ni bil vrnjen tudi tisti del zemljišča parc. št. 183/1, za katerega obstajajo ovire za vračilo, ker predstavlja gradbeno parcelo k njegovi hiši. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da del zemljišča parc. št. 183/1 predstavlja oviro za vrnitev, ker je del funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele k objektu. Iz poročila o pravnem in dejanskem stanju zadeve namreč izhaja ugotovitev, da bo parcela 183/1 predmet nadaljnjega ugotovitvenega postopka in parcelacije, s katero se je strinjal tudi lastnik parcele RS oziroma upravljalec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in je celo dovolil delitev parcele po meji zemljišča, ki ga je mogoče vrniti v naravi. To potrjuje navedbe tožnika, da brez parcelacije in nato ugotavljanja dejanskega stanja po posameznih parcelah ni mogoče ugotoviti, da vrnjeno zemljišče v idealnem deležu ne predstavlja tudi idealnega deleža funkcionalnega zemljišča tožnika, kar pa nedvomno izkazuje njegov pravni interes na udeležbo v tem upravnem postopku. Če je bila prvotna gradbena parcela dodeljena zadružniku … v času gradnje spremenjena – zaradi izgradnje ceste, pa ta novonastala zemljišča predstavljajo funkcionalno zemljišče k stavbi, zgrajeni v zadružni gradnji ter so podane ovire za vrnitev, ne glede na to, ali so ti posamezni deli zazidani ali ne. Predlaga odpravo prvostopnega sklepa in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Ni sporno v obravnavani zadevi, da je bil prvotožniku s sklepom z dne 26. 5. 1998 priznan status stranke v postopku vrnitve premoženja A., katerega predmet je bila tudi sporna parcela 183/1 v izmeri 1733 m2. Ni sporno v zadevi tudi, da je bil tožniku ta status priznan, ker je v postopku izkazal, da je občina v letih 1989 – 1990 posegla v njegovo parcelo 183/13 na V in S strani, navedeno pa naj bi se uredilo z odmero in zamenjavo nadomestnega zemljišča iz dela parcele št. 183/1 k.o. …. V postopku tudi ni bilo sporno, da je prvotožnik zatrjeval, da del parcele 183/1 predstavlja njegov vrt, ki predstavlja funkcionalno zemljišče k njegovi hiši. Navedeno je bil razlog za priznanje statusa stranke v denacionalizacijskem postopku.

Tekom denacionalizacijskega postopka za vrnitev parcele 183/1 v izmeri 1733 m2 je bilo ugotovljeno, da obstajajo na delu parcele ovire za vrnitev naravi. Vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka – A. je na podlagi ugotovitev iz denacionalizacijskega postopka umaknila zahtevek za vračilo dela parcele št. 183/1 v izmeri 521 m2, kar je v naravi predstavljalo začasne parcele št. 183/9001, 183/9002 in 183/9004. Navedene začasne parcele predstavljajo današnje parcele 183/23, 183/24, 183/25, 183/26 in 183/27. Na podlagi umika je prvostopni organ dne 3. 11. 2004 izdal sklep o ustavitvi postopka, ki se glasil, v zvezi s parcelo 183/1, na delež 521/1733-tin. V preostalem solastniškem delu parcele 183/1 se je postopek nadaljeval in končal z dopolnilno odločbo z dne 30. 5. 2005, katere vročitev je prvotožnik zahteval. Iz izreka dopolnilne odločbe izhaja, da se parcela 183/1 v izmeri 1733 m2 vrne Agrarni skupnosti Polana v deležu 1212/1733-tin. Na podlagi navedenega načina vračanja parcele, v solastniškem deležu, pa ima prvotožnik prav, da bi mu morala biti sporna odločba vročena iz razlogov, ki jih je prvostopni organ navedel že v sklepu z dne 26. 5. 1998, s katerim je bil prvotožniku priznan status stranke v postopku vrnitve premoženja A.. Z zemljiškoknjižno izvedbo dopolnilne odločbe z dne 30. 5. 2005 so namreč postali solastniki parcel ne samo dosedanji solastniki Republika Slovenija in Občina C., temveč tudi A. in njeni člani. Tako je ugotovil drugostopni organ tudi sam, ko je vpogledal v elektronsko zemljiško knjigo in ugotovil, da na vseh novonastalih parcelah, ki so nastale po izdaji odločbe z dne 30. 5. 2005 s parcelacijo, parc. št. 183/23, 183/24, 183/25, 183/26, 183/27 in 183/1 obstaja solastnina v različnih deležih Republike Slovenije, Občine C. ter večjega števila pokojnih fizičnih oseb, na podlagi odločbe z dne 30. 5. 2005. Razlog, ki ga je navedel prvostopni organ, torej da prvotožnik ne izkazuje pravnega interesa za preostali del nekdanje parcele 183/1 v izmeri 1206 m2, ker je izkazoval pravni interes zgolj na delu nepremičnine, ki je bila predmet ustavitve postopka s sklepom z dne 3. 11. 2004, torej ne drži. Dopolnilna odločba z dne 30. 5. 2005 je imela zemljiškoknjižno učinek tudi na delu parcele, za katerega je prvotožnik izkazoval pravni interes, organ pa mu je le-tega priznal. Solastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari, pri čemer vsakemu od solastnikov pripada računsko določen delež te stvari (65. člen Stvarnopravnega zakonika). Z načinom vračanja parcele 183/1 – v solastnini je ustvarjena podlaga, da razlog organa, da na delu, ki se vrača z dopolnilno odločbo z dne 30. 5. 2005, ne drži. V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral prvostopni organ upoštevati stališče sodišča in tožniku vročiti odločbo z dne 30. 5. 2005, za katere vročitev tožnik, zaradi načina odločanja v denacionalizacijskem postopku, vračanje v solastniškem deležu, tožnik nedvomno izkazuje pravni interes.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka te določbe vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Izrek o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Sodišče je tožnikoma priznalo stroške v višini kot sta jih priglasila. Stroške mora povrniti toženka v 15 dneh od vročitve sodbe.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.