Jedro

V pritožbi lahko pritožnik navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. K novim dejstvom mora navesti dokaze, k novim dokazom pa dejstva, ki jih želi z njimi dokazati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (1., 3. in 4. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo deloma ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in razsodilo, da mu mora toženec plačati tolarsko protivrednost 6.006,00 DEM po tečaju LB na dan izdaje sodbe 419.278,90 SIT ter pravdne stroške v znesku 29.878,00 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.6.1993 dalje do plačila. V presežku je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo ter hkrati razveljavilo svoj plačilni nalog z dne 19.4.1989 Pl 387-89. Proti navedeni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj sodišče druge stopnje sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti in stroškovno zavrne, ali pa jo naj podrejeno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila cena za izdelavo letev med strankama dogovorjena ter je toženec plačal tožniku 8,029.000 takratnih din. To predstavlja protivrednost 2.778 DEM, kar izhaja iz priložene tečajne liste. Sodišče je najbolj verjelo priči S.V., ki je po obravnavi, kjer je bil zaslišan, doma skrbneje pogledal in našel sporno letev, ki jo prilaga pritožbi in kjer so pribeležene količine in cene, o katerih je govoril s tožencem. Dalje pritožba graja izračune izvedenca lesne stroke J.B., ki jih sodba povzema, a niso realni. To izhaja iz ponudbe obrtnika L.J. za enake letve, pri katerem bi jih lahko kupil toženec. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje premalo skrbno ugotovilo in ob odločanju ni upoštevalo, da je pomembna le dogovorjena cena med strankama, ne pa cene, ki jih ugotavlja izvedenec. Toženec je pravočasno plačal tožniku celotni dolg in sicer toliko, kot sta se dogovorila.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka zavrača pritožbena izvajanja in predlaga, naj sodišče druge stopnje pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Poudarja, da se je bil tožnik vedno pripravljen pogajati o zahtevku s toženo stranko tudi s poravnavo, vendar so pritožbene trditve neresnične, nelogične in celo žaljive.

Tožena stranka zlorablja postopek, ko ponuja vedno nove dokaze že po izdani sodbi. Sodišče tudi ne bo moglo natančneje ugotoviti, kakšna cena je bila dogovorjena med pravdnima strankama. Toženec dolguje tožniku najmanj prisojeni znesek.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani zatrjevani pritožbeni razlogi. Predvsem tožena stranka utemeljeno poudarja v pritožbi, da je ostalo dejansko stanje, kljub dopolnjenemu postopku še vedno nepopolno ugotovljeno. Ob trditvah obeh strank, da je bil dosežen dogovor o ceni za izdelane posamezne lesne elemente, je sodišče druge stopnje že v razveljavitvenem sklepu z dne 16.10.1991, opr. št. II Cp 865/91 opozorilo na pravdna dejanja ter sporna vprašanja, ki naj jih obravnava sodišče prve stopnje v smeri preverjanja zatrjevanega dogovora o ceni ter za presojo verodostojnosti bodisi tožnikove ali toženčeve izpovedi o dogovorjeni ceni. Ob dokazih, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje v dopolnjenem postopku, je po mnenju pritožbenega sodišča vsaj preuranjen zaključek v izpodbijani sodbi, da sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, za kakšno ceno sta se dogovorili pravdni stranki.

S.V. je namreč zaslišan na glavni obravnavi dne 5.11.1992 (list. št. 92) med drugim izpovedal, da ima doma še kos lesa z zapisom cene in količine s strani toženca, ko se je zanimal za te elemente. Po njegovi izpovedbi bi sicer težko našel ta kos lesa, ker je založen med drugim lesom, vendar ni jasno, zakaj mu sodišče ni naložilo, naj stori vse, da sporni kos lesa sodišču predloži, zlasti ko je S.V. tudi izpovedal, da gre pri dogovorjeni ceni med pravdnima stranama verjetno za tisto, ki je bila najprej po tožencu ponujena njemu ter zapisana na prinešenem vzorcu.

Sodišče prve stopnje bo moralo zato v dopolnjenem postopku odpraviti navedene pomanjkljivosti ter preveriti pritožbene trditve. V ta namen naj izvede vse dokaze, ki jih predlaga tožena stranka v pritožbi, ter v kolikor bo potrebno ponovno zasliši S.V. ter pravdni stranki in ju sooči o spornih dejstvih. Šele potem, ko bo dopolnilo postopek v nakazani smeri in znova skrbno ocenilo vse izvedene dokaze, bo lahko pravilno odločilo o zahtevku tožeče stranke. Ob terjatvi, ki jo vtožuje tožeča stranka v tožbi iz računa z dne 16.2.1989, ter glede na doslej ugotovljeno dejansko stanje o vsebini ustnega dogovora pravdnih strank, pa bo moralo sodišče prve stopnje presoditi tudi o dovoljenosti zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka v vlogi z dne 30.11.1992 in čemur je tožena stranka izrecno nasprotovala (list. št. 98).

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter v skladu z določilom čl. 370/1 ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in mu v tem obsegu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu čl. 166/3 ZPP.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).