VSL Sklep I Cp 1901/2023

Jedro

Ugotovitev, da so vsi socialnovarstveni zavodi v času odločanja (pre)zasedeni, ni razlog, ki bi nudil podlago za zavrnitev predloga. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora izbrati socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme ter odločiti o obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr).

Zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda lahko traja največ eno leto z možnostjo podaljšanja (glej 77. člen ZDZdr). V to obdobje pa je treba, čeprav gre le za začasno namestitev, ki zakonsko ni urejena in je posledica sistemskega problema prezasedenosti SVZ, šteti tudi čas, ko bo nasprotna udeleženka ostala nameščena pri predlagatelju.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi:

"Predlogu za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve se ugodi in se oseba A. A., roj. ...,

sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom upokojencev B., za čas enega leta od izdaje tega sklepa (to je od 19. 10. 2023), pri čemer jo je socialnovarstveni zavod Dom upokojencev B. dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih, o čemer je omenjeni zavod dolžan ažurno obveščati predlagatelja in sodišče.

Do dejanskega sprejema v zavod bo A. A. še naprej nameščena na ustreznem oddelku UPK po presoji predlagatelja, brez možnosti odpusta, vendar najdlje do 19. 10. 2024."

V ostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odločalo drugič. Z izpodbijanim sklepom je ponovno ugodilo predlogu predlagatelja in odločilo, da se nasprotno udeleženko sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom upokojencev B., in sicer za čas enega leta od dneva namestitve v zavod dalje, pri čemer jo je zavod dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih, o tem pa ažurno obveščati predlagatelja in sodišče. Do sprejema v zavod bo nasprotna udeleženka še naprej nameščena na ustreznem oddelku predlagatelja po njegovi presoji, brez možnosti odpusta.

2.Zoper takšno odločitev se pritožuje socialnovarstveni zavod. Navaja, da se z odločitvijo ne strinja, saj so kapacitete v domu polno zasedene. Na varovanem oddelku je nameščenih 12 stanovalcev (100 % zasedenost), polno zasedeni so tudi ostali oddelki. Vsi stanovalci v varovanem oddelku imajo demenco. Osebe ne more namestiti nikjer drugje, saj bi bilo s tem moteno vsakodnevno izvajanje dejavnosti, kršene pa bi bile tudi pravice ostalih stanovalcev in osebe same. Po sklepu sodišča imajo trenutno enega čakajočega.

3.Predlagatelj in nasprotna udeleženka na pritožbo nista odgovorila.

2.Zoper takšno odločitev se pritožuje socialnovarstveni zavod. Navaja, da se z odločitvijo ne strinja, saj so kapacitete v domu polno zasedene. Na varovanem oddelku je nameščenih 12 stanovalcev (100 % zasedenost), polno zasedeni so tudi ostali oddelki. Vsi stanovalci v varovanem oddelku imajo demenco. Osebe ne more namestiti nikjer drugje, saj bi bilo s tem moteno vsakodnevno izvajanje dejavnosti, kršene pa bi bile tudi pravice ostalih stanovalcev in osebe same. Po sklepu sodišča imajo trenutno enega čakajočega.

4.Pritožba je delno utemeljena.

3.Predlagatelj in nasprotna udeleženka na pritožbo nista odgovorila.

5.Pritožnik tudi v tem pritožbenem postopku ugotovitvam sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogojev za sprejem v varovani oddelek brez privolitve ne nasprotuje in je zato v pritožbenem postopku nesporno, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi 75. čl. v zvezi s 74. čl. ZdZdr.

4.Pritožba je delno utemeljena.

76-letna nasprotna udeleženka tako trpi za hudo kronično duševno boleznijo, to je že kronificirano psihozo shizofrenega kroga, ki jo povzroča motnja v delovanju možgan. Gre za nepovratno bolezensko spremenjenost, bolezen se bo le še slabšala. Posledica bolezni so motnje mišljenja, zaznavanja, vedenja in čustvovanja. Bolezenski znaki se kažejo s socialnim umikom, osiromašenim mišljenjem, kognitivnim upadom s pomanjkanjem pozornosti, nesposobnostjo abstraktnega mišljenja in načrtovanja ter kronificirano psihotično simptomatiko. Njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojih ravnanj je hudo motena. Nasprotna udeleženka ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje. Tako je pred sprejemom k predlagatelju že dlje časa živela v hiši brez ogrevanja, brez elektrike in tople vode, v hiši so debele plasti nesanirane plesni, ni uživala primerne hrane ter zavračala zdravniško oskrbo in zdravila, vse navedeno pa je posledica bolezenske simptomatike. Ugotovljeno je, da potrebuje stalno oskrbo in nego, ki je v domačem okolju ali na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je končano, izpolnjeni so tudi drugi pogoji za sprejem, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

5.Pritožnik tudi v tem pritožbenem postopku ugotovitvam sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogojev za sprejem v varovani oddelek brez privolitve ne nasprotuje in je zato v pritožbenem postopku nesporno, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi 75. čl. v zvezi s 74. čl. ZdZdr. 76-letna nasprotna udeleženka tako trpi za hudo kroni0Dno du61evno boleznijo, to je e kronificirano psihozo shizofrenega kroga, ki jo povzro0Da motnja v delovanju mo7Egan. Gre za nepovratno bolezensko spremenjenost, bolezen se bo le 61e slab1ala. Posledica bolezni so motnje mi61ljenja, zaznavanja, vedenja in 0Dustvovanja. Bolezenski znaki se ka7Eejo s socialnim umikom, osiroma1enim mi61ljenjem, kognitivnim upadom s pomanjkanjem pozornosti, nesposobnostjo abstraktnega mi61ljenja in na0Drtovanja ter kronificirano psihoti0Dno simptomatiko. Njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojih ravnanj je hudo motena. Nasprotna udele7Eenka ogroEa svoje ivljenje in huje ogroEa svoje zdravje. Tako je pred sprejemom k predlagatelju e dlje 0Dasu0De ivela v hi61i brez ogrevanja, brez elektrike in tople vode, v hi61i so debele plasti nesanirane plesni, ni u7Eivala primerne hrane ter zavra0Dala zdravni61ko oskrbo in zdravila, vse navedeno pa je posledica bolezenske simptomatike. Ugotovljeno je, da potrebuje stalno oskrbo in nego, ki je v doma0Dem okolju ali na drug na0Din ni mo7Eno zagotoviti. Akutno bolni61ni0Dno zdravljenje je kon0Dano, izpolnjeni so tudi drugi pogoji za sprejem, ki jih dolo0Dajo predpisi s podro0Dja socialnega varstva.

5.Pritožnik tudi v tem pritožbenem postopku ugotovitvam sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogojev za sprejem v varovani oddelek brez privolitve ne nasprotuje in je zato v pritožbenem postopku nesporno, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi 75. čl. v zvezi s 74. čl. ZdZdr. 76-letna nasprotna udeleženka tako trpi za hudo kronično duševno boleznijo, to je že kronificirano psihozo shizofrenega kroga, ki jo povzroča motnja v delovanju možgan. Gre za nepovratno bolezensko spremenjenost, bolezen se bo le še slabšala. Posledica bolezni so motnje mišljenja, zaznavanja, vedenja in čustvovanja. Bolezenski znaki se kažejo s socialnim umikom, osiromašenim mišljenjem, kognitivnim upadom s pomanjkanjem pozornosti, nesposobnostjo abstraktnega mišljenja in načrtovanja ter kronificirano psihotično simptomatiko. Njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojih ravnanj je hudo motena. Nasprotna udeleženka ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje. Tako je pred sprejemom k predlagatelju že dlje časa živela v hiši brez ogrevanja, brez elektrike in tople vode, v hiši so debele plasti nesanirane plesni, ni uživala primerne hrane ter zavračala zdravniško oskrbo in zdravila, vse navedeno pa je posledica bolezenske simptomatike. Ugotovljeno je, da potrebuje stalno oskrbo in nego, ki je v domačem okolju ali na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je končano, izpolnjeni so tudi drugi pogoji za sprejem, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

6.Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v svojem prejšnjem sklepu, ugotovitev, da so vsi socialnovarstveni zavodi v času odločanja (pre)zasedeni, ni razlog, ki bi nudil podlago za zavrnitev predloga. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora izbrati socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme ter odločiti o obdobju zadržanja v varovanem oddelku (2. odst. 48. čl. ZDZdr).

6.Kot je pritoBeno sodi610De pojasnilo e v svojem prej1njem sklepu, ugotovitev, da so vsi socialnovarstveni zavodi v 0Dasu odlo0Danja (pre)zasedeni, ni razlog, ki bi nudil podlago za zavrnitev predloga. 0De sodi610De ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora izbrati socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme ter odlo0Diti o obdobju zadr7Eanja v varovanem oddelku (2. odst. 48. 0Dl. ZDZdr).

6.Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v svojem prejšnjem sklepu, ugotovitev, da so vsi socialnovarstveni zavodi v času odločanja (pre)zasedeni, ni razlog, ki bi nudil podlago za zavrnitev predloga. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora izbrati socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme ter odločiti o obdobju zadržanja v varovanem oddelku (2. odst. 48. čl. ZDZdr).

7.Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so prostorske zmožnosti pritožnika omejene in trenutno zapolnjene in da ji zato ob takojšnjem sprejemu ne bi mogel zagotoviti osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje. To bi posledično pomenilo hud poseg v ustavne pravice nasprotne udeleženke, pa tudi v pravice tam že nameščenih oseb.

7.PritoBeno sodi610De ne dvomi, da so prostorske zmo7Enosti pritoBnika omejene in trenutno zapolnjene in da ji zato ob takoj1njem sprejemu ne bi mogel zagotoviti osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje. To bi posledi0Dno pomenilo hud poseg v ustavne pravice nasprotne udele7Eenke, pa tudi v pravice tam e name10Denih oseb. Vendar pa je pritoBnik tudi ob ponovnem odlo0Danju spregledal, da je sodi610De prve stopnje to upo1Tevalo in je zato odlo0Dilo, da je dol7En nasprotno udele7Eenko sprejeti ele ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih (glej razloge v 12. to0Dki sklepa).

7.Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so prostorske zmožnosti pritožnika omejene in trenutno zapolnjene in da ji zato ob takojšnjem sprejemu ne bi mogel zagotoviti osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje. To bi posledično pomenilo hud poseg v ustavne pravice nasprotne udeleženke, pa tudi v pravice tam že nameščenih oseb. Vendar pa je pritožnik tudi ob ponovnem odločanju spregledal, da je sodišče prve stopnje to upoštevalo in je zato odločilo, da je dolžan nasprotno udeleženko sprejeti šele ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih (glej razloge v 12. točki sklepa).

Vendar pa je pritožnik tudi ob ponovnem odločanju spregledal, da je sodišče prve stopnje to upoštevalo in je zato odločilo, da je dolžan nasprotno udeleženko sprejeti šele ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih (glej razloge v 12. točki sklepa).

8.Pred odločitvijo je sodišče prve stopnje, zavedajoč se problematike prezasedenosti zavodov, pretehtalo tudi to, kateri od zavodov bi bil najprimernejši. Vsi, s katerimi je kontaktiralo, so sporočili, da so kapacitete dosežene ali presežene, večina pa ima tudi že čakajoče na sprejem po sklepu sodišča (glej razloge v tč. 11 sklepa). O zasedenosti in čakalnih vrstah za sprejem oseb se je prepričalo tudi z vpogledom v javno objavljene podatke pristojnega ministrstva na njegovi spletni strani. Pritožnik v pritožbi sicer navaja, da ima eno čakajočo osebo po sklepu sodišča, a to na odločitev nima vpliva, saj je enako ali slabše tudi v ostalih zavodih. Odločitev, da se nasprotna udeleženka, ko bo to mogoče, namesti k pritožniku, je zato pravilna, pritožba pa neutemeljena.

8.Pred odlo0Ditvijo je sodi610De prve stopnje, zavedajo0De se problematike prezasedenosti zavodov, pretehtalo tudi to, kateri od zavodov bi bil najprimernej1i. Vsi, s katerimi je kontaktiralo, so sporo0Dili, da so kapacitete doseEene ali preseEene, ve0Dina pa ima tudi e 0Dakajo0De na sprejem po sklepu sodi610Da (glej razloge v t0D. 11 sklepa). PritoBnik v pritoBbi sicer navaja, da ima eno 0Dakajo0Do osebo po sklepu sodi610Da, a to na odlo0Ditev nima vpliva, saj je enako ali slab1e tudi v ostalih zavodih. Odlo0Ditev, da se nasprotna udele7Eenka, ko bo to mo7Eno, namesti k pritoBniku, je zato pravilna, pritoBba pa neutemeljena.

8.Pred odločitvijo je sodišče prve stopnje, zavedajoč se problematike prezasedenosti zavodov, pretehtalo tudi to, kateri od zavodov bi bil najprimernejši. Vsi, s katerimi je kontaktiralo, so sporočili, da so kapacitete dosežene ali presežene, večina pa ima tudi že čakajoče na sprejem po sklepu sodišča (glej razloge v tč. 11 sklepa). O zasedenosti in čakalnih vrstah za sprejem oseb se je prepričalo tudi z vpogledom v javno objavljene podatke pristojnega ministrstva na njegovi spletni strani. Pritožnik v pritožbi sicer navaja, da ima eno čakajočo osebo po sklepu sodišča, a to na odločitev nima vpliva, saj je enako ali slabše tudi v ostalih zavodih. Odločitev, da se nasprotna udeleženka, ko bo to mogoče, namesti k pritožniku, je zato pravilna, pritožba pa neutemeljena.

9.Pritožbeno sodišče pa je uradoma preizkusilo še odločitev, da nasprotna udeleženka do sprostitve prostega mesta ostane nameščena pri predlagatelju ter odločitev glede trajanja namestitve.

9.PritoBeno sodi610De pa je uradoma preizkusilo 1e odlo0Ditev, da nasprotna udele7Eenka do sprostitve prostega mesta ostane name10Dena pri predlagatelju ter odlo0Ditev glede trajanja namestitve.

9.Pritožbeno sodišče pa je uradoma preizkusilo še odločitev, da nasprotna udeleženka do sprostitve prostega mesta ostane nameščena pri predlagatelju ter odločitev glede trajanja namestitve.

10.Glede na ugotovitev, da bi bila nasprotna udele7Eenka, 0De bi na prosto mesto 0Dakala doma, celo ivljenjsko ogroEena (glej t0D.12 izpodbijanega sklepa), odlo0Ditvi glede za0Dasne namestitve pritrjuje. Zaveda se sicer, da psihiatri0Dne bolni61nice niso namenjene dolgoro0Dnemu bivanju oseb, po tem, ko se njihovo zdravljenje zaklju0Di in da bi njihovo nadaljnje zadr7Eanje v psihiatri0Dni bolni61nici lahko pripeljalo do prekomernega obremenjevanja slednjih, a druge re61itve, ki bi nasprotni udele7Eenki zagotovila varnost in ustrezno oskrbo, v okoli610Dinah konkretnega primera, ki jih je ugotovilo sodi610De prve stopnje, ne vidi. Trenutno je zato za nasprotno udele7Eenko edina mo7Enost za0Dasno ta, da do prvega prostega mesta 0Daka pod nadzorstvom tam, kjer se trenutno nahaja, to pa je psihiatri0Dna klinika. S tem je sodi610De dejansko upo1Tevalo hierarhijo vrednot, ki jih varuje zlasti Evropska konvencija o 0Dlovekovih pravicah in Mednarodna listina o 0Dlovekovih pravicah. Na prvem mestu je namre0D varstvo ivljenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. Taka odlo0Ditev je skladna tudi z re61itvami, ki jih je v sodno prakso vpeljalo Vrhovno sodi610De.

10.Glede na ugotovitev, da bi bila nasprotna udeleženka, če bi na prosto mesto čakala doma, celo življenjsko ogrožena (glej tč.12 izpodbijanega sklepa), odločitvi glede začasne namestitve pritrjuje. Zaveda se sicer, da psihiatrične bolnišnice niso namenjene dolgoročnemu bivanju oseb, po tem, ko se njihovo zdravljenje zaključi in da bi njihovo nadaljnje zadržanje v psihiatrični bolnišnici lahko pripeljalo do prekomernega obremenjevanja slednjih, a druge rešitve, ki bi nasprotni udeleženki zagotovila varnost in ustrezno oskrbo, v okoliščinah konkretnega primera, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne vidi. Trenutno je zato za nasprotno udeleženko edina možnost začasno ta, da do prvega prostega mesta počaka pod nadzorstvom tam, kjer se trenutno nahaja, to pa je psihiatrična klinika. S tem je sodišče dejansko upoštevalo hierarhijo vrednot, ki jih varuje zlasti Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodna listina o človekovih pravicah. Na prvem mestu je namreč varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. Taka odločitev je skladna tudi z rešitvami, ki jih je v sodno prakso vpeljalo Vrhovno sodišče.

11.Je pa moralo pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa odločitve poseči v odločitev glede trajanja namestitve. Zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda lahko namreč traja največ eno leto z možnostjo podaljšanja (glej 77. čl. ZDZdr). V to obdobje pa je treba, čeprav gre le za začasno namestitev, ki zakonsko ni urejena in je posledica sistemskega problema prezasedenosti SVZ, šteti tudi čas, ko bo nasprotna udeleženka ostala nameščena pri predlagatelju. Odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje (da enoletni rok začne teči s sprejemom v izbrani zavod, pri predlagatelju pa ostane nameščena vse do sprejema brez možnosti odpusta), bi namreč lahko pripeljala do položaja, da bi bila nasprotna udeleženka proti volji pridržana (skupaj) bistveno dlje kot eno leto, ne da bi zadržanje po izteku enega leta imelo podlago v sklepu o njegovem podaljšanju in pred izdajo katerega se (kar je bistveno) ponovno preverijo pogoji, ki jih za sprejem v varovani oddelek SVZ brez privolitve predpisuje ZDZdr. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 spremenilo tako, da (začasna) namestitev nasprotne udeleženke pri predlagatelju ter namestitev v izbranem SVZ trajata skupaj eno leto, to je do 19. 10. 2024.

11.Je pa moralo pritoBeno sodi610De v okviru uradnega preizkusa odlo0Diti v odlo0Ditev glede trajanja namestitve. Zadr7Eanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda lahko namre0D traja najve0D eno leto z mo7Enostjo podalj1anja (glej 77. 0Dl. ZDZdr). V to obdobje pa je treba, 0Deprav gre le za za0Dasno namestitev, ki zakonsko ni urejena in je posledica sistemskega problema prezasedenosti SVZ, 1teti tudi 0Das, ko bo nasprotna udele7Eenka ostala name10Dena pri predlagatelju. Odlo0Ditev, ki jo je sprejelo sodi610De prve stopnje (da enoletni rok za0Dne te0Di s sprejemom v izbrani zavod, pri predlagatelju pa ostane name10Dena vse do sprejema brez mo7Enosti odpusta), bi namre0D lahko pripeljala do polo7Eaja, da bi bila nasprotna udele7Eenka proti volji pridr7Eana (skupaj) bistveno dlje kot eno leto, ne da bi zadr7Eanje po izteku enega leta imelo podlago v sklepu o njegovem podalj1anju in pred izdajo katerega se (kar je bistveno) ponovno preverijo pogoji, ki jih za sprejem v varovani oddelek SVZ brez privolitve predpisuje ZDZdr. PritoBeno sodi610De je zato pritoBbi delno ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. t0D. 365. 0Dl. ZPP v zvezi z 42. 0Dl. ZNP-1 spremenilo tako, da (za0Dasna) namestitev nasprotne udele7Eenke pri predlagatelju ter namestitev v izbranem SVZ trajata skupaj eno leto, to je do 19. 10. 2024.

11.Je pa moralo pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa odločitve poseči v odločitev glede trajanja namestitve. Zadržanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda lahko namreč traja največ eno leto z možnostjo podaljšanja (glej 77. čl. ZDZdr). V to obdobje pa je treba, čeprav gre le za začasno namestitev, ki zakonsko ni urejena in je posledica sistemskega problema prezasedenosti SVZ, šteti tudi čas, ko bo nasprotna udeleženka ostala nameščena pri predlagatelju. Odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje (da enoletni rok začne teči s sprejemom v izbrani zavod, pri predlagatelju pa ostane nameščena vse do sprejema brez možnosti odpusta), bi namreč lahko pripeljala do položaja, da bi bila nasprotna udeleženka proti volji pridržana (skupaj) bistveno dlje kot eno leto, ne da bi zadržanje po izteku enega leta imelo podlago v sklepu o njegovem podaljšanju in pred izdajo katerega se (kar je bistveno) ponovno preverijo pogoji, ki jih za sprejem v varovani oddelek SVZ brez privolitve predpisuje ZDZdr. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP

12.V kolikor bo do 19. 10. 2024 pri1lo do sprostitve prostega mesta pri pritoBniku (Dom upokojencev B.) in bo nasprotna udele7Eenka sprejeta v njegov varovani oddelek, bo moral zato pritoBnik, 0De bo ugotovil, da je za odvrnitev ogroEanja potrebno nadaljnje zadr7Eanje, najmanj 14 dni pred potekom roka iz tega sklepa, sodi610Du predlagati podalj1anje zadr7Eanja na varovanem oddelku, skladno 2. odst. 77. 0Dl. ZDZdr. Za primer, da do sprejema nasprotne udele7Eenke v SVZ do 19. 10. 2024 1e ne bi pri1lo, pa bo ob smiselni uporabi 40. 0Dl. ZDZdr tak predlog moral podati predlagatelj. PritoBeno sodi610De ob tem pripominja, da kot predlagatelji podalj1anja ob smiselni uporabi 40. 0Dl. ZDZdr pridejo v po61tev tudi CSD, najbli7Eja oseba, dr7Eavno toEilstvo ali zakoniti zastopnik (skrbnik), 0De ga bo nasprotna udele7Eenka imela.

12.V kolikor bo do 19. 10. 2024 prišlo do sprostitve prostega mesta pri pritožniku (Dom upokojencev B.) in bo nasprotna udeleženka sprejeta v njegov varovani oddelek, bo moral zato pritožnik, če bo ugotovil, da je za odvrnitev ogrožanja potrebno nadaljnje zadržanje, najmanj 14 dni pred potekom roka iz tega sklepa, sodišču predlagati podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku, skladno 2. odst. 77. čl. ZDZdr. Za primer, da do sprejema nasprotne udeleženke v SVZ do 19. 10. 2024 še ne bi prišlo, pa bo ob smiselni uporabi 40. čl. ZDZdr tak predlog moral podati predlagatelj. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da kot predlagatelji podaljšanja ob smiselni uporabi 40. čl. ZDZdr pridejo v poštev tudi CSD, najbližja oseba, državno tožilstvo ali zakoniti zastopnik (skrbnik), če ga bo nasprotna udeleženka imela.

v zvezi z 42. čl. ZNP-1 spremenilo tako, da (začasna) namestitev nasprotne udeleženke pri predlagatelju ter namestitev v izbranem SVZ trajata skupaj eno leto, to je do 19. 10. 2024.

13.Glede na to, da do dneva seje pritožbenega senata še ni bila izkazana vročitev izpodbijanega sklepa nasprotni udeleženki in njeni pooblaščenki, pritožbeno sodišče ob tem, ko je v ostalem delu vloženo pritožbo na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 zavrnilo, ni hkrati odločilo, da se izpodbijani sklep potrdi. Če bo morda vložena pritožba tudi z njune strani, bo v nadaljevanju odločalo še o tej pritožbi, sicer pa bo učinek pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nastopil, ko se bo iztekel pritožbeni rok. Zaradi nujnosti zadeve oziroma zahteve iz 3. odst. 67. čl. ZDZdr pa je pritožbeno sodišče o pritožbi Doma upokojencev B. kljub opisani situaciji nemudoma odločilo.

13.Glede na to, da do dneva seje pritoBnega senata 1e ni bila izkazana vro0Ditev izpodbijanega sklepa nasprotni udele7Eenki in njeni poobla10Denki, pritoBno sodi610De ob tem, ko je v ostalem delu vlo7Eeno pritoBo na podlagi 2. t0D. 365. 0Dl. ZPP v zvezi z 42. 0Dl. ZNP-1 zavrnilo, ni hkrati odlo0Dilo, da se izpodbijani sklep potrdi. 0De bo morda vlo7Eena pritoBa tudi z njune strani, bo v nadaljevanju odlo0Dalo 1e o tej pritoBi, sicer pa bo u0Dek pravnomo0Dnosti izpodbijanega sklepa nastopil, ko se bo iztekel pritoBni rok. Zaradi nujnosti zadeve oziroma zahteve iz 3. odst. 67. 0Dl. ZDZdr pa je pritoBno sodi610De o pritoBbi Doma upokojencev B. kljub opisani situaciji nemudoma odlo0Dilo.

12.V kolikor bo do 19. 10. 2024 prišlo do sprostitve prostega mesta pri pritožniku (Dom upokojencev B.) in bo nasprotna udeleženka sprejeta v njegov varovani oddelek, bo moral zato pritožnik, če bo ugotovil, da je za odvrnitev ogrožanja potrebno nadaljnje zadržanje, najmanj 14 dni pred potekom roka iz tega sklepa, sodišču predlagati podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku, skladno 2. odst. 77. čl. ZDZdr. Za primer, da do sprejema nasprotne udeleženke v SVZ do 19. 10. 2024 še ne bi prišlo, pa bo ob smiselni uporabi 40. čl. ZDZdr tak predlog moral podati predlagatelj. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da kot predlagatelji podaljšanja ob smiselni uporabi 40. čl. ZDZdr pridejo v poštev tudi CSD, najbližja oseba, državno tožilstvo ali zakoniti zastopnik (skrbnik), če ga bo nasprotna udeleženka imela.

13.Glede na to, da do dneva seje pritožbenega senata še ni bila izkazana vročitev izpodbijanega sklepa nasprotni udeleženki in njeni pooblaščenki, pritožbeno sodišče ob tem, ko je v ostalem delu vloženo pritožbo na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 zavrnilo, ni hkrati odločilo, da se izpodbijani sklep potrdi. Če bo morda vložena pritožba tudi z njune strani, bo v nadaljevanju odločalo še o tej pritožbi, sicer pa bo učinek pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nastopil, ko se bo iztekel pritožbeni rok. Zaradi nujnosti zadeve oziroma zahteve iz 3. odst. 67. čl. ZDZdr pa je pritožbeno sodišče o pritožbi Doma upokojencev B. kljub opisani situaciji nemudoma odločilo.

-------------------------------

1Zakon o duševnem zdravju.

2Glej tudi sklep VS RS II Ips 71/2019.

3Glej sklepe VS RS II Ips 51/2019, II Ips 71/2019, II DoR 84/2023

4Zakon o pravdnem postopku.

5Zakon o nepravdnem postopku.

6Tako tudi odločba VS RS II Ips 36/2017.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 40, 48, 48/2, 67, 67/3, 74, 75, 77

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

VSL Sklep I Cp 1901/2023

ECLI:SI:VSLJ:2023:I.CP.1901.2023 Civilni oddelek

Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas