Jedro

V upravnem sporu zaradi odreditve inšpekcijskega ukrepa - odstranitev objekta je pomembna le ugotovitev, da je investitor začel z gradnjo objekta brez ustreznega upravnega dovoljenja in ker ta ugotovitev ni sporna, je bila tožba pravilno zavrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 954/99-8 z dne 24.10.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.5.1999, s katero je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota L. z dne 11.11.1998. S to odločbo je bilo odločeno, da mora tožnik v 30 dneh od prejema odločbe odstraniti objekt v gradnji-prizidek k stanovanjskemu objektu na zahodni fasadi (med stanovanjskim objektom in garažami), tlorisne izmere 2,30 m x 8 m, višinski gabarit pritličje z izkoriščenim podstrešjem, s streho v obliki dvokapnice na zemljišču, parcela št. 361/140, 361/150 in 361/118 k.o. T.p. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka), da za objekt veljajo prepovedi iz 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (2. točka izreka), da bo v primeru, če investitor ne bo opravil naloženega dejanja, to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške (3. točka izreka), da bo stroške postopka, nastale z izvršbo, plačal investitor na podlagi posebnega sklepa (4. točka izreka) ter, da pritožba zoper navedeno odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka). V obrazložitvi sodbe se sodišče sklicuje na določbo 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93 in 44/97) ter na dejansko stanje ugotovljeno v upravnem postopku, iz katerega izhaja, da tožnik pred pričetkom gradnje navedenega prizidka ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja.

Tožnik v pritožbi navaja, da ob inšpekcijskem pregledu res še ni imel vseh dovoljenj za sporni prizidek, je pa zanje zaprosil. Splošno znano pa je, da je pridobitev ustreznih dovoljenj dolgotrajen proces, kar je razlog, da se mnogi investitorji odločijo za začetek gradnje še pred pravnomočnostjo upravnega dovoljenja. Navaja, da bi bilo potrebno to upoštevati, kot tudi dejstvo, da je pridobil ustrezno dovoljenje za prizidek na severni fasadi objekta. Res je sicer, da ta prizidek ni predmet tega postopka, vendar meni, da bi bilo treba vse prizidke obravnavati kot celoto. Prav tako bi bilo potrebno upoštevati, da mu bo z rušenjem nastala ogromna škoda. Meni, da je potrebno zadevo obravnavati življenjsko in ne le po črki zakona.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo. Razlogi, ki jih pri tem navaja so skladni s podatki spisa in imajo podlago v določbi 1. odstavka 73. člena ZUN. Iz navedene določbe izhaja, da za odreditev spornega inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja. Ker je torej za odločitev o zadevi pomembno le dejstvo, da je tožnik začel z gradnjo spornega prizidka brez ustreznega dovoljenja, kar ni sporno, saj tožnik to v pritožbi sam priznava, na drugačno odločitev o zadevi ne morejo vplivati pritožbene navedbe o dolgotrajnosti postopkov za pridobitev dovoljenj, kot tudi ne navedbe, da mu bo z izvršitvijo odrejenega inšpekcijskega ukrepa nastala škoda. Prav tako na odločitev o zadevi ne more vplivati sklicevanje tožnika na dovoljenje, ki mu je bilo, kot sam navaja, izdano za drug objekt, ki ni predmet tega postopka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.