Jedro

Ker je mogoče od neplačanih obresti zamudne obresti zahtevati šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, tožnica pa je predlog za izvršbo vložila šele 9.2.2011, njen zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vtoževane glavnice in zapadlih, a neplačanih obresti za čas od 5.2.2011 do 8.2.2011 ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15490/2011 z dne 11.2.2011 v prvem odstavku izreka razveljavi v delu, v katerem se nanaša na tek zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.124,09 EUR (glavnica 2.896,64 EUR in znesek zamudnih obresti 227,45 EUR) v obdobju od 5.2.2011 do 8.2.2011 in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15490/2011 z dne 11.2.2011 ostane v veljavi v nerazveljavljenem delu, in sicer tako v naložitvenem delu glede glavne stvari kot tudi v stroškovnem delu. S sklepom z dne 12.3.2012 (list. št. 60) pa je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 397,96 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se je pritožila toženka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. V pritožbi je navedla, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, izrek sodbe nejasen in nerazumljiv, sodba pa brez razlogov. Očita tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in navaja, da se sodišče prve stopnje do njenega ugovora neizpolnjene pogodbe ni opredelilo.

3. Tožnica na pritožbo toženke ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi bagatelnosti teh sporov racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma, da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.

6. Pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Izrek sodbe je jasen in razumljiv, saj iz njega določno in jasno izhaja, v katerem delu sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15490/2011 z dne 11.2.2011 ostaja v veljavi (v naložitvenem delu in stroškovnem delu). Prav tako ima izpodbijana sodba jasne in razumljive razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti sodbe.

7. Prav tako ni utemeljen zgolj pavšalen in nekonkretiziran očitek o zagrešeni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tkim. protispisnost). Pritožnica mora namreč navedeno procesno kršitev konkretizirano opisati, ter navesti, na katero odločilno dejstvo in katero listino se očitek nanaša, čemur pa pritožba zgolj s pavšalno navedbo ni zadostila.

8. Ugovor neizpolnjene pogodbe je sodišče prve stopnje kot pavšalen zavrnilo. Tako ne drži očitek pritožbe, da se do uveljavljanega ugovora toženke ni opredelilo. Zato tudi smiselno uveljavljani pritožbeni očitek iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

9. Pritožbeni očitek nesklepčnosti ni upravičen, saj v tožbi navedena dejstva utemeljujejo nastop pravne posledice iz tožbenega zahtevka. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti pa je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi glede teka zakonskih zamudnih obresti. Kot izhaja iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in tožbe, je tožnica višino dolga obračunala na dan 4.2.2011. Tako je vtoževala glavnico 3.124,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.2.2011 dalje do plačila. Vtoževano glavnico pa sestavljata znesek zapadlih neplačanih zavarovalnih premij v višini 2.896,64 EUR ter znesek zapadlih zamudnih obresti 227,45 EUR. Ker je mogoče od neplačanih obresti zamudne obresti zahtevati šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (381. člen OZ), tožnica pa je predlog za izvršbo vložila šele 9.2.2011, njen zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vtoževane glavnice 3.124,09 EUR za čas od 5.2.2011 do 8.2.2011 ni utemeljen. Do zamudnih obresti od glavnice 2.896,64 EUR v obdobju od 5.2.2011 do 8.2.2011 tožnica namreč ni upravičena, saj bi ji bile v nasprotnem primeru za obdobje teh štirih dni dvakrat priznane zamudne obresti. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL15490/2011 z dne 11.2.2011 razveljavilo v delu, v katerem se nanaša na tek zakonskih zamudnih obresti od vtoževanega zneska 3.124,09 EUR v obdobju od 5.2.2011 do 8.2.2011 in v tem delu zahtevek zavrnilo (peta alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker se zaradi spremembe sodbe uspeh pravdnih strank ni spremenil, pritožbeno sodišče v stroškovno odločitev (glej tudi sklep na list. št. 60) ni posegalo.

11. Ker pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, je izrek o stroških pritožbenega postopka odpadel. 12. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.