Jedro

Sklep o dedovanju je pravnomočen, zato dedinja spremembe obsega zapuščine ne more doseči s predlogom za izdajo popravnega sklepa. Očitano pomanjkljivost sklepa o dedovanju (da je bil obseg zapuščine nepravilno ugotovljen) bi bilo mogoče odpraviti le s pravnimi sredstvi zoper sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo popravnega sklepa.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila dedinja, ki trdi, da de facto ni nikoli postala lastnica nepremičnin iz sklepa o dedovanju razen dveh in sicer parc. št. 9/3 in 8/0 k. o. ... Davčna uprava RS ji je kljub temu odmerila davek na dediščino in darila v višini 619,70 EUR. Pritožnica kot davčna zavezanka je uspela s pritožbo, v ponovnem postopku pa je davčni organ s sklepom z dne 15. 5. 2015 ugotovil, da davčna zavezanka v času izdaje sklepa o dedovanju ni mogla postati lastnica vseh nepremičnin, ker je z njimi (razen dveh) že pred svojo smrtjo razpolagala zapustnica. Ker je organ vezan na pravnomočni sklep o dedovanju, je postopek prekinil, dokler pristojno sodišče ne izda popravnega sklepa o dedovanju. Pritožba sodišču očita, da ni upoštevalo, da so bile vse nepremičnine z izjemo dveh leta 2003 prodane, kupec pa je plačal kupnino, davek na promet z nepremičninami in prevzel nepremičnine v posest, kar izhaja tudi iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2997/2011 -I z dne 19. 11. 2014, v kateri je tekla pravda za prenos in ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile tudi predmet sklepa o dedovanju. Sodišče se napačno sklicuje zgolj na zemljiškoknjižno stanje ob smrti zapustnice, saj je lastninska pravica in tudi posest omenjenih nepremičnin de facto prešla iz premoženja zapustnice v premoženje kupca oziroma novega lastnika že s samo sklenjeno pogodbo. S tem je zapustnica tudi izgubila razpolagalno upravičenje, ki ga je pridobil novi lastnik, ki se le zaradi formalnosti in napake v ZK dovolilu ni mogel vknjižiti tudi v zemljiško knjigo kot lastnik. Ob izdaji oziroma pravnomočnosti sklepa o dedovanju dedinja ni mogla postati solastnica teh nepremičnin, ker nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmetni zapuščinski postopek teče po A. A., ki je bila solastnica nepremičnin v ... ter obveznic Slovenske odškodninske družbe. K dedovanju sta se prijavili njeni sestri B. B. in C. C. Sodišče je 14. 2. 2013 izdalo sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da v zapuščino spada več nepremičnin in odškodnina v višini 13.645,82 DEM oziroma 136 obveznic Slovenske odškodninske družbe d.d. z borzno oznako SOS 2E. Na podlagi zakonitega dedovanja, izkazanega dednega nasledstva in sprejemnih dednih izjav je za dedinji razglasilo prej omenjeni sestri zapustnice, vsako do 1/2. Sklep o dedovanju je pravnomočen. Dedinji sta predlagali izdajo popravnega sklepa, ker naj bi bile v sklepu o dedovanju zajete nepremičnine, ki niso bile več last zapustnice ob njeni smrti. Trdita, da je prišlo pri izdaji sklepa o dedovanju do očitne pomote.

5. V skladu z določbo prvega odstavka 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadarkoli popravi zgolj napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. V obravnavanem primeru ni šlo za takšno očitno pisno pomoto. Očitano pomanjkljivost sklepa o dedovanju (da je bil obseg zapuščine nepravilno ugotovljen), bi bilo mogoče v zapuščinskem postopku odpraviti le s pravnimi sredstvi zoper sklep o dedovanju.

6. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga je zato pravilna, pritožbene navedbe, da sodišče ne bi smelo izhajati iz zemljiškoknjižnih podatkov o lastništvu nepremičnin pa neutemeljene. Zemljiškoknjižni podatki so javni in zanje velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen Zakona o zemljiški knjigi), sodišče prve stopnje pa tudi ni imelo nobenih razlogov za dvom v njihovo resničnost in pravilnost. Brez pomena je tudi pritožbeno sklicevanje na odločbo davčnega organa, ki zapuščinskega sodišča ne zavezuje, odveč pa je tudi razpravljanje o izgubi razpolagalne sposobnosti zapustnice. Bistveno je, da je sklep o dedovanju pravnomočen in da dedinja spremembe obsega zapuščine ne more doseči s predlogom za izdajo popravnega sklepa.

7. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).