Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nasprotni udeleženec ni prerekal trditev predlagateljice, da se je iz stanovanja skupaj s sinom izselila v varno hišo zaradi njegovega psihičnega in fizičnega nasilja, torej prebivališča ni zapustila povsem prostovoljno, zato tudi načelo pravičnosti (ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah) terja, da se za najemnico določi predlagateljica.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je za najemnico trisobnega stanovanja, ki se nahaja v 11. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu ..., določilo predlagateljico, poleg nje pa bosta stanovanje uporabljala še otroka A. in M., ki sta že navedena v najemni pogodbi. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da se je dolžan iz stanovanja izseliti najkasneje v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Pojasnjuje, da na naroku ni povedal vseh okoliščin o življenjskih razmerah udeležencev v postopku, saj je menil, da mu bo tako ostalo stanovanje. Ima redno službo in živi s sinom M., lahko plačuje vse stroške za stanovanje, sin A. pa se lahko priseli k njemu. Ne drži, da bi bila predlagateljica socialno nemočna, saj mu je iz kreditne kartice dvignila denar v višini 60.000,00 EUR, s katerim je kupila avto, ki je stal 12.000,00 EUR. Ostali denar je zadržala. Predlagateljica je bila vsa leta brez zaposlitve in ni imela rednih prihodkov. Sam ji plačuje zdravstveno zavarovanje, tako kot za sina A. Predlagateljica si lahko najame drugo stanovanje iz prihrankov.
3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in prerekala podane pritožbene navedbe. Zanikala je trditve pritožnika, da naj bi si prisvojila večjo vsoto denarja, poleg tega to predstavlja pritožbeno novoto. Sodišče je pravilno upoštevalo dejstvo, da je mladoletni sin M. zaupan v vzgojo in varstvo predlagateljici.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče je pri odločanju o predlogu predlagateljice, kdo od razvezanih zakoncev bo ostal najemnik stanovanja, upoštevalo vse kriterije iz 110. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Kot odločilno je štelo okoliščino, da je bil predlagateljici zaupan v vzgojo in varstvo mladoletni sin A., pa tudi, da je predlagateljica invalid III. kategorije in trenutno brezposelna, medtem ko je nasprotni udeleženec redno zaposlen in si bo zato lažje poiskal novo najemno stanovanje. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na predlagateljičin predlog, bil pa je prisoten na naroku, kjer ga je sodišče zaslišalo. Takrat ni prerekal trditev predlagateljice o njenem premoženjskem stanju, čeprav je vedel, da gre za pravno relevantno dejstvo. Zato v pritožbi ne more uspeti s povsem novimi in pavšalnimi trditvami, da predlagateljica razpolaga z večjo vsoto denarja, ki jih tudi z ničemer ne izkazuje.
6. Nasprotni udeleženec ni prerekal trditev predlagateljice, da se je iz stanovanja skupaj s sinom izselila v varno hišo zaradi njegovega psihičnega in fizičnega nasilja, torej prebivališča ni zapustila povsem prostovoljno, zato tudi načelo pravičnosti (ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah) terja, da se za najemnico trisobnega stanovanja na naslovu ..., določi predlagateljica.
7. Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.