Jedro

Čeprav o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče, postopek naložitve plačila sodnih penalov po svoji naravi ni izvršilni postopek. Upnik v postopku naložitve plačila sodnih penalov šele pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov - t. j. pravnomočen sklep o plačilu sodnih penalov.

Pri dolžničini obveznosti poplačati celotni še odprti znesek iz naslova kreditne pogodbe gre v razmerju do upnika (to je sodolžnika po kreditni pogodbi) za denarno obveznost, saj gre dejansko za dogovor o prevzemu izpolnitve.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi, v preostalem delu, to je glede izpodbijane II. in III. točke izreka, pa se pritožbi ugodi in se sklep v tem delu razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - v I. točki izreka: zavrnilo upnikov predlog za izdajo sklepa za določitev sodnih penalov, po katerem je dolžnica dolžna izpolniti svojo obveznost iz 5. točke sodne poravnave Okrožnega sodišča v Krškem I P 199/2016 z dne 12. 7. 2017, to je v celoti poplačati še odprti znesek iz naslova kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 9/2007 z Banko X. d.d. z dne 11. 1. 2007, - v II. točki izreka: odločilo, da se v preostalem delu (to je, da se na podlagi 5. točke iste sodne poravnave nalaga dolžnici v dodatnem 15-dnevnem roku od vročitve sklepa izpolniti nedenarno obveznost - z Banko X d.d. skleniti ustrezen aneks k navedeni kreditni pogodbi, po katerem bo kot edina dolžnica in zastaviteljica nastopala zgolj še dolžnica A. A., ter da je v primeru, da tudi v gornjem 15-dnevnem roku te obveznosti ne izpolni, dolžna od izteka 15-dnevnega roka iz tega sklepa dalje do izpolnitve nedenarne obveznosti za vsak dan zamude upniku plačati sodne penale v višini 60,00 EUR) upnikov predlog za določitev sodnih penalov prav tako zavrne, - v III. točki izreka: upniku naložilo, da je dolžan dolžnici povrniti stroške tega postopka v višini 456,94 EUR v roku 8 dni z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti dalje.

2. Upnik je zoper ta sklep po pooblaščeni odvetniški družbi vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Poudarja, da sta obe dolžničini obveznosti iz sodne poravnave nedenarni ter da je druga obveznost (sklenitev aneksa h kreditni pogodbi z Banko X d.d.) zapadla 15. dan po podpisu sodne poravnave (dne 27. 7. 2017). Trdi, da je dolžnico pisno pozval k izpolnitvi obveznosti, vendar brez uspeha. Od sodišča pričakuje, da bo dolžnici v sklepu o določitvi sodnih penalov dalo dodatni izpolnitveni rok. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev svojih pravic v postopku, ker je pred odločitvijo o predlogu za določitev sodnih penalov ta predlog najprej vročalo v opredelitev dolžnici, čeprav je dolžnikom v izvršilnem postopku zagotovljena šele t.i. "naknadna kontradiktornost" v ugovornem postopku. Opozarja še, da so bili dolžnici posledično brez pravne podlage in brez ustrezne obrazložitve priznani stroški postopka, ki tudi niso usklajeni z veljavno Odvetniško tarifo. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in izda sklep o določitvi sodnih penalov ter dolžnici naloži plačilo vseh stroškov postopka v roku 8 dni, podredno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev, dolžnica pa mu je dolžna povrniti vse stroške postopka v roku 8 dni, v nasprotnem primeru z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema odločbe do plačila. Priglaša stroške pritožbe.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno z negativno stroškovno posledico za upnika. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Upnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev svojih pravic v postopku, ker je pred odločitvijo o predlogu za določitev sodnih penalov ta predlog najprej vročilo v opredelitev dolžnici. Argument, da je dolžnikom v izvršilnem postopku zagotovljena šele t.i. "naknadna kontradiktornost" v ugovornem postopku, v konkretnem primeru ne drži, saj postopek določitve sodnih penalov ni izvršilni postopek.

7. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po prejemu upnikovega predloga za določitev sodnih penalov ta predlog zaradi spoštovanja načela kontradiktornosti najprej vročilo v odgovor dolžnici ter šele nato sprejelo odločitev o navedenem predlogu. Kljub temu, da o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče (tako prvi odstavek 212. člena ZIZ), namreč postopek naložitve plačila sodnih penalov po svoji naravi ni izvršilni postopek in sodišče ne more postopati enako kot po prejemu predloga za izvršbo. Upnik v postopku naložitve plačila sodnih penalov šele pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov - t. j. pravnomočen sklep o plačilu sodnih penalov, in šele na podlagi tega sklepa izda nato sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi (drugi odstavek 212. člena ZIZ).

**Posebej glede delne zavrnitve pritožbe in potrditve odločitve v I. točki izreka sklepa**

8. Sodišče prve stopnje je v zvezi z dolžničino obveznostjo po prvem odstavku 5. točke sodne poravnave Okrožnega sodišča v Krškem I P 199/2016 z dne 12. 7. 2017 (gre za obveznost poplačila celotnega še odprtega zneska iz naslova kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 9/2007 z Banko X d.d. z dne 11. 1. 2007) zavzelo stališče, da se s sodnimi penali zasleduje izpolnitev nedenarne obveznosti, ugotovljene s sodno odločbo, zato je treba upnikov predlog glede te obveznosti upoštevaje prvi odstavek 212. člena ZIZ in 269. člen Obligacijskega zakonika - OZ, zavrniti. Ta odločitev je pravilna.

9. Upnik v pritožbi sicer utemeljeno opozarja, da navedene obveznosti dolžnice v razmerju do njega ne gre razumeti dobesedno, kajti dolžnice sam ne more terjati, da mu poplača še ves odprti znesek iz naslova kreditne pogodbe. Vendar pa upnik nima prav, ko meni, da lahko dolžnico glede na sodno poravnavo "prisili", da izpolni njegovo obveznost do tretjega oziroma tretjemu (Banki X d.d.), ter da gre iz tega razloga za dolžničino nedenarno obveznost do upnika. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da gre pri dolžničini obveznosti poplačati celotni še odprti znesek iz naslova kreditne pogodbe za _denarno obveznost_ v razmerju do upnika. Pri tej obveznosti iz sodne poravnave gre namreč dejansko za dogovor o _prevzemu izpolnitve_, ki ga ureja 434. člen OZ.1 Iz prvega odstavka 5. člena sodne poravnave izhaja, da je dolžnica v vlogi prevzemnice izpolnitve in je kot taka zavezana opraviti izpolnitev (tudi) namesto upnika tega izvršilnega postopka. Upnik tega postopka pa na podlagi prevzema izpolnitve še ni bil razbremenjen svoje (delne) obveznosti izpolnitve v razmerju do banke (Banke X d.d.), ki lahko kljub prevzemu izpolnitve (poleg dolžnice) še naprej terja tudi njega (ravno zato tudi nadaljnji dogovor strank v drugem odstavku 5. člena sodne poravnave, ki bi imel za posledico, da po sklenitvi aneksa h kreditni pogodbi edina dolžnica in zastaviteljica postane dolžnica).

10. V primeru, da je upnik tega izvršilnega postopka po sklenitvi sodne poravnave banki plačal del obveznosti po kreditni pogodbi, k poplačilu katerih se je zavezala dolžnica tega postopka, dolžnica kot prevzemnica izpolnitve ni izpolnila (dela) svoje obveznosti iz sodne poravnave do upnika in mu zato odgovarja za neizpolnitev _denarne obveznosti_ iz pogodbe o prevzemu izpolnitve, ki je del sodne poravnave. Upniku tega izvršilnega postopka je tako (lahko) zaradi ravnanja dolžnice nastala škoda, ki mu jo mora dolžnica povrniti, škoda v tem primeru pa je izguba, ki za upnika nastane s tem, ko (je) mora(l) na zahtevo banke opraviti izpolnitev obveznosti na podlagi kreditne pogodbe. Glede na navedeno obveznost dolžnice v celoti poplačati še odprt znesek iz naslova kreditne pogodbe ni njena nedenarna obveznost do upnika, ki bi bila skladno s 17. poglavjem ZIZ izvršljiva v izvršilnem postopku ali za katero bi bilo dolžnici mogoče naložiti plačilo sodnih penalov, temveč ima upnik v primeru neizvrševanja te obveznosti dolžnice zoper njo _denarni zahtevek_. Predmetna sodna poravnava v delu, ki se nanaša na poplačilo celotnega preostanka obveznosti po kreditni pogodbi, ni izvršilni naslov, iz tega dogovora med strankama se šele bodo (oziroma so se že) razvili zahtevki upnika zoper dolžnico, take zahtevke pa bo upnik lahko uveljavljal zoper dolžnico v pravdnem postopku (primerjaj 8. točko obrazložitve VSL sklepa I Ip 523/2015 z dne 3. 6. 2015).

11. Ker pritožbeni razlogi v zvezi z odločitvijo v I. točki izreka sklepa glede na navedeno niso utemeljeni, višje sodišče pa pri preizkusu navedene odločitve tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**Posebej glede delne ugoditve pritožbi in razveljavitve odločitev v II. in III. točki izreka sklepa**

12. Sodišče prve stopnje je glede uveljavljene obveznosti dolžnice iz drugega odstavka 5. točke sodne poravnave (to je glede obveznosti skleniti ustrezen aneks h kreditni pogodbi z Banko X d.d., po katerem bo kot edina dolžnica in zastaviteljica nastopala zgolj še dolžnica) ugotovilo, da iz sodne poravnave ne izhaja, da je upnikova terjatev v tem delu zapadla oziroma da je rok za izpolnitev te nedenarne obveznosti že potekel. Zato je zaključilo, da obstoj pogoja v smislu določbe 269. člena OZ ni izpolnjen in da je treba upnikov predlog za izdajo sklepa o določitvi sodnih penalov iz tega razloga (tudi v tem delu) zavrniti. Takšno materialnopravno stališče ni pravilno.

13. Izvršilni naslov, v katerem rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (t.i. paricijski rok) ni določen, kljub temu predstavlja dopusten izvršilni naslov za določitev sodnih penalov v izvršilnem postopku, sodišče pa mora v takšnem primeru pri odmeri naknadnega roka za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 269. člena OZ upoštevati, da v izvršilnem naslovu paricijski rok ni bil določen, pri čemer lahko smiselno uporabi določbo drugega odstavka 313. člena ZPP (primerjaj 12. točko obrazložitve VSL sklepa III Ip 33/2012 z dne 14. 3. 2012).

14. Ker se sodišče prve stopnje zaradi zavzetega zmotnega materialnopravnega stališča ni opredelilo do obstoja vseh ostalih materialnopravnih pogojev za določitev sodnih penalov niti do vseh navedb, predlaganih dokazov in pravnih naziranj dolžnice v odgovoru na predlog za določitev sodnih penalov, je višje sodišče pritožbi upnika v delu, v katerem sta izpodbijani odločitvi v II. in III. točki izreka sklepa, ugodilo (odločitev o stroških postopka v III. točki izreka je namreč odvisna od obeh predhodnih meritornih odločitev v I. in II. točki izreka) in sklep v tem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek že iz tega razloga, do ostalih uveljavljenih pritožbenih razlogov pa se ni opredeljevalo vsebinsko (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Za vrnitev zadeve v razveljavljenem obsegu v nov postopek se je višje sodišče odločilo, ker ugotavlja, da glede na naravo stvari in okoliščine primera sámo ne more dopolniti postopka (do vseh pravno pomembnih dejstev in zatrjevanj obeh strank se je kot prvo dolžno opredeliti sodišče prve stopnje), obenem pa ocenjuje, da zaradi vrnitve zadeve v razveljavljenem obsegu v ponovno odločanje nobena od strank ne bo utrpela hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 355. člena in _a contrario_ drugi odstavek 355. člena, oba v zvezi s 366. členom ZPP, ter 3. točka 365. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Ob ponovnem odločanju o drugem delu upnikovega predloga za določitev sodnih penalov (v zvezi z dopolnitvijo predloga z dne 16. 5. 2018) naj se sodišče prve stopnje opredeli do vseh materialnopravnih pogojev za določitev sodnih penalov (269. člen OZ) ter do vseh navedb, predlaganih dokazov in pravnih naziranj obeh strank postopka. Upoštevaje končni rezultat odločitve o upnikovem predlogu za določitev sodnih penalov (glede obeh uveljavljenih obveznosti) naj sodišče prve stopnje nato odloči še o vseh stroških postopka, vključno s stroški predmetnega pritožbenega postopka.

1 Izpolnitev se prevzema s pogodbo med dolžnikom in nekom tretjim, s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku (prvi odstavek 434. člena OZ). Prevzemnik odgovarja dolžniku, če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku in ta zahteva izpolnitev od dolžnika (drugi odstavek 434. člena OZ), vendar pa prevzemnik ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu (primerjaj 432. člen OZ), zato upnik nasproti njemu nima nobene pravice (tretji odstavek 434. člena OZ).