Jedro

Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi lahko imela le odvetniška družba kot izvajalka BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP. Tožnica pa tudi ne zatrjuje, da bi bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa na kakršenkoli način udeležena, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Če pa tožnica ni imela zahtevanega položaja v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju tožena stranka) Odvetniški družbi A., o. p., d. o. o., Ljubljana, na podlagi napotnice Bpp 882/2020 z dne 21. 1. 2021 priznal nagrado za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v višini 18,30 EUR, pri čemer je v navedeni znesek vštel DDV v višini 3,30 EUR (I. točka izreka). Sklenil je, da se ta znesek izplača na transakcijski račun omenjene odvetniške družbe (II. točka izreka). Višji zahtevek je zavrnil (III. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 882/2020 z dne 20. 1. 2021 dodeljena BPP za nudenje izredne brezplačne pravne pomoči, v obliki pravnega svetovanja v zvezi z njenim pravnim položajem v zasebnem zavodu, pri čemer je brezplačna pravna pomoč omejena na pol ure pravnega svetovanja, razen če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve. Za izvajanje dodeljene BPP je bila določena Odvetniška družba A., o. p., d. o. o., s sedežem v Ljubljani (v nadaljevanju odvetniška družba), ki je pravočasno predložila izpolnjeno originalno napotnico. Tožena stranka je tej odvetniški družbi skladno z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), priznala nagrado za pol ure pravnega svetovanja v višini 25 točk (tč. 1 tar. št. 39 OT skladno s petim odstavkom 17. člena ZOdv), kar ob vrednosti ene odvetniške točke 0,60 EUR zanaša 15,00 EUR, z 22 % DDV v višini 3,30 EUR, pa skupaj 18,30 EUR. V presežku je tožena stranka zahtevek odvetniške družbe zavrnila, in sicer ji ni priznala nagrade za pregled spisov in listin v višini 50 točk, saj je štela, da je ta strošek že zajet v pravnem svetovanju.

3. Tožnica, to je upravičenka do BPP, se z odločitvijo tožene stranke ni strinjala in je vložila tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Meni, da tožena stranka v postopku ni ugotovila resničnega dejanskega stanja, saj ji je z odločbama Bpp 882/2020 z dne 21. 12. 2020 in z dne 20. 1. 2021 priznala brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja v zvezi z njenim pravnim položajem v zasebnem zavodu, ki je bila omejena na eno uro (in ne le pol ure), razen če bi za daljše trajanje obstajali utemeljeni razlogi. Odvetniška družba je toženi stranki pravočasno predložila podpisano napotnico, v kateri je predlagala, da se ji prizna nagrada v višini ene ure pravnega svetovanja (100 točk po OT) in se ji povrnejo pavšalni potrebni izdatki, vse povečano za 22% DDV. Namesto da bi ji tožena stranka priznala nagrado za eno uro pravnega svetovanja - torej za toliko, kot ji je bila priznana brezplačna pravna pomoč in je odvetniška storitev tudi trajala, ji je priznala nagrado le za pol ure pravnega svetovanja. S tem ji je priznano nagrado zmanjšala za polovico. Glede na navedeno sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo (pravilno sklep, op. sodišča) odpravi in zadevo vrne toženi stranki v nov postopek, toženi stranki pa naloži tudi povrnitev stroškov postopka upravnega spora.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

5. Tožena stranka je dne 12. 7. 2021 izdala sklep št. Bpp 882/2020, s katerim je odpravila izpodbijani sklep. Hkrati je sklenila, da se odvetniški družbi prizna nagrada in stroški v višini 36,60 EUR, pri čemer je v navedeni znesek vštet davek na dodano vrednost v višini 6,60 EUR (I. točka izreka). Priznani znesek se po dokončnosti sklepa z dne 12. 7. 2021 izplača in nakaže na transakcijski račun navedene odvetniške družbe (II. točka izreka). Tožena stranka je še ugotovila, da stroški postopka niso nastali (III. točka izreka). Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je sodišče tožnico pozvalo naj sporoči ali glede na izdani sklep tožene stranke št. Bpp 882/2020 z dne 12. 7. 2021 vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na novi upravni akt. Tožnica je 13. 6. 2022 sodišče obvestila, da vztraja pri tistem delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na to, da ji mora tožena stranka povrniti priglašene stroške v tem upravnem sporu.

6. Tožba ni dovoljena.

7. Po določbi 17. člena ZUS-1 je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. V obravnavani zadevi je tožena stranka odvetniški družbi z izpodbijanim sklepom priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje BPP na podlagi napotnice Bpp 822/2020 z dne 20. 1. 2021 v skupni višini 18,30 EUR, višji zahtevek pa zavrnila. Zatem je s sklepom Bpp 882/2020 z dne 12. 7. 2021 izpodbijani sklep odpravila in odvetniški družbi priznala nagrado in stroške v skupni višini 36,60 EUR z vštetim 22% DDV v višini 6,60 EUR. Tako izpodbijani sklep kot tudi sklep tožene stranke Bpp 882/2020 z dne 12. 7. 2021 se oba glasita na osebo, ki ni tožnica, torej na imenovano odvetniško družbo, ki je tudi sicer pooblaščenka tožnice v tem upravnem sporu, kar pa na drugačno odločitev sodišča v obravnavani zadevi ne more vplivati.

8. Po 42. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je lahko stranka v upravnem postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katero zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Po 43. členu ZUP pa se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes.

9. Izpodbijani sklep je pristojni organ za BPP (to je tožena stranka) izdal na podlagi 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V skladu s prvim odstavkom tega člena je izvajalec brezplačne pravne pomoči pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. Pristojni organ za BPP odloči o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice (šesti odstavek 40. člena ZBPP). Zakonska določba 40. člena ZBPP se torej nanaša na izvajalca BPP. Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je tako lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP.

10. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imela le odvetniška družba kot izvajalka BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP. Tožnica pa tudi ne zatrjuje, da bi bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa na kakršenkoli način udeležena, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Če pa tožnica ni imela zahtevanega položaja v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep.

11. V predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče mora na razloge iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Po tretjem odstavku 36. člena ZUS-1 sklep v primeru, kot je obravnavani, izda predsednik senata.

12. Tožnica je upravičenka do BPP, po obrazloženem pa z izpodbijano odločitvijo ni bilo odločeno o kakšni njeni pravici ali pravni koristi, zato za vložitev tožbe v obravnavanem upravnem sporu nima aktivne legitimacije. Glede na to, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

13. Tožnica je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrglo, mora torej tožnica sama nositi svoje stroške postopka.