Jedro

Po prvem odstavku 2. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. V obravnavanem primeru ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Kot v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje že organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za brezplačno pravno pomoč, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 8. člena v zvezi s 37. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 36/2016-4 z dne 8. 3. 2016 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 36/2016-4 z dne 8. 3. 2016, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči za upravni spor zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3190/2015 z dne 18. 1. 2016, torej gre za t. i. veriženje prošenj.

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi pojasnjuje, da je pravni laik, zato potrebuje pomoč pravnega strokovnjaka (odvetnika), ki pa si ga ne more privoščiti, ker je, ne po svoji krivdi, ostal brez premoženja ter možnosti zaslužka. Navaja, da sodišče krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Upravni spor je utemeljen in zadevo je potrebno vrniti organu v ponovno odločanje, da se mu dodeli odvetnika, ki mu pripada po Ustavi RS in EKČP. Ugovarja, da nima enakih možnosti pravnega varstva oziroma da mu je le-to nedopustno omejeno ter da mu ni zagotovljeno pravično sojenje. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in vrne zadevo organu v ponovni postopek. Predlaga tudi, da se ga oprosti plačila vseh sodnih stroškov in taks.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP o zavrženju tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker je bila vložena za upravni spor zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. 6. Sodišče se s tako odločitvijo organa za BPP strinja. Namreč, peta alineja 8. člena ZBPP jasno določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik pa se v konkretnem primeru zavzema prav za to – in v tožbi ne zatrjuje nasprotnega, torej da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe zoper odločbo organa za BPP tega sodišča (št. Bpp 36/2016-4 z dne 8. 3. 2016), kar je razvidno tudi iz dokumentacije upravnega spisa.

7. Na tožbene navedbe, da bi tožniku glede na določbe Ustave in EKČP vendarle morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč, sodišče odgovarja, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna. Po prvem odstavku 2. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. V obravnavanem primeru pa, kot navedeno, ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Kot v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje že organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za brezplačno pravno pomoč, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta. Iz teh razlogov tudi niso utemeljene tožnikove navedbe, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) oziroma navedbe, da tožniku ni zagotovljeno pravično sojenje. Z zakonito odločitvijo organa za BPP in ob tem, ko sodišče na podlagi navedenega ne meni, da bi bil ZBPP v peti alineji 8. člena v nasprotju z Ustavo RS, z izpodbijano odločitvijo organa v tožnikove ustavno varovane pravice ni moglo biti poseženo. Prav tako iz določbe 6. člena EKČP (pravica do poštenega sojenja) ne izhaja, da bi država v civilnih zadevah morala vedno zagotoviti brezplačno pravno pomoč. Tako sklepanje dopušča razlaga z arg. a contrario določbe tretjega odstavka navedenega člena EKČP, po kateri gre taka pravica, in še to omejena z obstojem razlogov pravičnosti, (le) obdolžencem v kazenskem postopku.

8. Ker je sodišče tako presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa tudi ni ugotovilo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu kot neutemeljeno zavrnilo.

9. O tožnikovih prošnjah za oprostitev plačila sodnih stroškov in taks sodišče ni odločalo, ker stroški postopka niso nastali, zadeve brezplačne pravne pomoči pa so plačila sodne takse oproščene na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah.