Jedro

Že uradni preizkus zadeve pokaže, da prvostopenjsko sodišče skladno s 16. členom ZDKG ni odločilo o vštetju pričakovanih izdatkov prevzemnice zaščitene kmetije, potrebnih za usposobitev mladoletnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije, v nujni delež, ki tem dedičem pripada.

Izrek

I. Pritožba upnice A. A. se zavrže. II. Upnica A. A. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Pritožbi dedinje B. B. se ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu, to je glede ugotovljene denarne protivrednosti njunega deleža v višini 11.075,77 EUR, ki gre vsakemu od zapustnikovih mladoletnih otrok in se letno valorizirana izplača v roku 10 let od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, razveljavi in zadeva v tem delu sodišču prve stopnje vrne v novo odločanje.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka B. B. se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o dedovanju po pokojnem A. A.. Iz zapuščine po njem je kot posebno premoženje njegove zunajzakonske partnerke B. B. izločilo avtomobil znamke Citroen C4 Picasso, reg. št. ..., ter Upravni enoti Lenart odredilo, da prenese lastništvo na tem vozilu nanjo (I. in II. točka izreka). Iz zapuščine je kot posebno premoženje upnice A. A. (zapustnikova mati) izločilo tudi v III. točki izreka opredeljene premičnine ter odločilo, da se ji le-te izročijo. V IV. točki izreka je kot dediče po pokojnem na podlagi Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ter Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) razglasilo zapustnikovo zunajzakonsko partnerko B. B. ter mladoletne otroke zapustnika, to je sina C. C., hči D. D., hči E. E., ter sina F. F. Opredelilo je obseg zapuščine (nadaljnja II. točka izreka) in odločilo, da v izreku navedene nepremičnine, ki v naravi predstavljajo zaščiteno kmetijo ter s to funkcionalno povezane in z znamko določno specificirane tri kmetijske traktorje ter živino, po seznamu goveda na dan zapustnikove smrti in popisu z dne 10. 4. 2019 (pritikline zaščitene kmetije), v celoti deduje zapustnikova zunajzakonska partnerka B. B. (prevzemnica zaščitene kmetije). Mladoletni zapustnikovi otroci pa dedujejo vsak protivrednost nujnega deleža v višini 11.075,77 EUR, ki se valorizira letno in izplača v roku 10 let od pravnomočnosti sklepa o dedovanju (dedovanje po ZDKG). Za denarna sredstva zapustnika na transakcijskem računu pri Banki X d.d. s stanjem na dan 20. 1. 2020 v višini 667,43 EUR in na dan 25. 2. 2020 v višini 1.298,40 EUR pa je odločilo, da jih dedujejo zapustnikova zunajzakonska partnerka B. B. ter zapustnikovi štirje mladoletni otroci, vsak do 1/5 celote (dedovanje po ZD).

2. Zoper zgornjo odločitev se pravočasno po pooblaščencih pritožujeta upnica A. A. ter dedinja B. B. 3. Upnica A. A., mati zapustnika, kot neobrazložen in nepravilen graja prvostopenjski sklep, da avtomobil Citroen C4 Picasso ni sestavni del zapuščine. Graja tudi znižanje obračunske vrednosti zapuščine, v posledici katere je napačno izračunana čista vrednost zapuščine ter s tem nujni dedni deleži zapustnikovih mladoletnih otrok. Prav tako prereka izredni 10 letni rok za izplačilo protivrednosti nujnih deležev, saj meni, da okoliščine primera tega roka ne opravičujejo. Ob tem, ko izraža prepričanje, da bi se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu moralo opredeliti in odločiti o terjatvah, ki jih je pritožnica priglasila kot upnica, pa opozarja še na pristranskost skrbnice za poseben primer, ki je postavljena mladoletnim otrokom zapustnika zaradi kolizije interesov s prevzemnico zaščitene kmetije, njihovo mamo B. B. 4. Dedinja B. B., zunajzakonska partnerka zapustnika, kot prevzemnica zaščitene kmetije prvostopenjsko odločitev izpodbija v delu, v katerem je določena višina denarne protivrednosti nujnega deleža, ki pripada vsakemu od zapustnikovih mladoletnih otrok. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje ter posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Protivrednost nujnih deležev označuje kot nesorazmerno z gospodarsko zmožnostjo kmetije in pridobitno sposobnostjo dedinje, saj bo ta morala sama vzgajati ter poskrbeti za štiri mladoletne otroke, zaščitena kmetija pa je obremenjena s stvarnim bremenom, kot tudi z v zemljiški knjigo vpisano prepovedjo odtujitve in obremenitve. Izpostavlja težak položaj, v katerem so se znašli zakoniti dediči po nenadni smrti zapustnika. Poudarja, da so obdelovalna zemljišča zaščitene kmetije, kjer živi zgolj upravičenka (zapustnikova mati A. A.), zaenkrat v pretežni meri oddana v zakup, iz naslova zakupnine pa je zgolj 2.307,00 EUR prihodka letno, pri čemer zakupodajalcu ne gredo zakupnina ter subvencije hkrati. Mesečni dohodek iz naslova zakupnine tako znaša 192,25 EUR, dedinja pa ima iz naslova nosilke dopolnilne dejavnosti letne prihodke v višini 3.854,50 EUR, kjer pa normirani stroški (odhodki), ki znašajo okrog 3.000,00 EUR oziroma vsaj polovico tega zneska, niso upoštevani. Iz naslova dopolnilne dejavnosti dedinja tako zasluži manj kot 200,00 EUR mesečno. Izpostavlja, da je po mnenju izvedenke kmetija pred smrtjo zapustnika nudila zaslužek v višini 370,00 EUR mesečno, kar pa zraven dohodka iz dopolnilne dejavnosti ni zadoščalo za preživetje družine, zato je pokojnik več zaslužil z delom kot krovec, teh prihodkov pa družina sedaj nima. Sodišče prve stopnje prav tako ne bi smelo upoštevati obeh mesečnih zaslužkov, to je zaslužkov iz naslova dopolnilne dejavnosti in dela na zaščiteni kmetiji hkrati, saj prevzemnica te kmetije obojega dela ob sočasni skrbi za družino ne zmore opravljati. V vsakem primeru, če bo zaščiteno kmetijo obdelovala sama ali pa jo dala v zakup ter opravljala dopolnilno dejavnost, bo dedinja imela zaslužek le okoli 400,00 EUR mesečno. Ta pa po prepričanju pritožbe ob skrbi za lastno preživljanje, preživljanje otrok, registraciji in zavarovanju osebnega vozila ter zagotavljanju preužitnih dajatev po izročilni pogodbi, ne omogoča, da bi dedinja v roku 10 let izplačala denarno protivrednost nujnih deležev v skupnem znesku 44.303,08 EUR. Pritožnica ob navedenem izpostavlja še, da bo za napolnitev hleva potrebovala zagonska sredstva. Opozarja, da zaradi vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve z zaščiteno kmetijo ne more razpolagati in niti zastavne pravice zaradi zavarovanja morebitnega kredita ne more ustanoviti. Prvostopenjsko sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj zaključuje, da bo pritožnica zmožna izplačati 44.303,08 EUR dednih deležev, sama pa je prepričana, da glede na njene prihodke ob preživljanju družine, izpolnjevanju preužitnih obveznosti ter ohranjanju zaščitene kmetije za zakonite dediče to ni mogoče. Bremeni jo tudi zahtevek upravičenke iz naslova njene pomoči pri skrbi za kmetijo takoj po smrti zapustnika. Dedinja je prav tako prepričana, da zaščitene kmetije za visoko tržno vrednost, na katero je bila ocenjena, glede na njeno lego ne bo mogoče prodati. Zaradi navedenega sodišču druge stopnje predlaga, da sklep o dedovanju v izpodbijanem obsegu spremeni tako, da protivrednost nujnega deleža posameznega zakonitega dediča zniža na 2.000,00 EUR oziroma se v nujni delež posameznega dediča skladno z 16. členom ZDKG vštejejo pričakovani izdatki, ki jih bo dedinja imela, da mladoletnim dedičem zagotovi usposobitev za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije, kot je predlaga že v vlogi z dne 30. 6. 2020. 5. Na pritožbo dedinje B. B. sta odgovorila G. G., skrbnica za poseben primer mladoletnih dedičev po pokojnem, ter CSD, ki prvostopenjsko odločitev podpirata in se zavzemata za zavrnitev pritožbe ter potrditev sklepa o dedovanju v izpodbijanem obsegu.

6. Pritožba upnice A. A. je nedovoljena, pritožba dedinje B. B. pa je utemeljena.

K pritožbi upnice A. A.:

7. Po prvem odstavku 333. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom tega zakona, ki se skladno s 163. členom ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku, smejo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo vložiti (le) stranke postopka. Po 175. členu ZD so stranke zapuščinskega postopka dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (32. in 128. člen ZD), torej vse osebe, ki uveljavljajo zahtevke na dednopravni osnovi. Med te osebe pa pritožnica A. A., mati zapustnika, ne sodi. Z ozirom, da zapustnik oporoke ni napravil, je po njem nastopilo dedovanje na podlagi zakona. A. A. ni zakonita dedinja po njem in je v predmetnem zapuščinskem postopku nastopala zgolj v vlogi upnice, ki je priglasila terjatve, za katere do višine podedovanega premoženja odgovarjajo dediči (142. člen ZD). Z ozirom, da ni niti oseba, ki bi uveljavljala zahtevke po 32. členu ZD (izločitev v korist potomcev) in 128. členu ZD (omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu), prav tako pa ni upravičenka iz 33. člena ZD (izločitev gospodinjskih predmetov)1, pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju nima. Ločitev zapuščine od premoženja dediča (143. člena ZD), kjer je upnik stranka zapuščinskega postopka, pa v obravnavanem primeru ni bila predlagana. Hkrati upnica tudi nima pravnega interesa za pritožbo, saj v delu, v katerem izpodbija prvostopenjski sklep, z njo svojega pravnega položaja ne more v ničemer izboljšati.

8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo upnice A. A. skladno 343. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD kot nedovoljeno zavrglo ter odločilo, da svoje stroške pritožbenega postopka krije sama (prvi odstavek 165. člena ZPP).

9. Na tem mestu velja upnici pojasniti le še, da je zapuščinsko sodišče priglašene terjatve upnikov sicer dolžno upoštevati pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine, na podlagi katere se izračunajo nujni deleži oziroma njihova denarna vrednost po prvem odstavku 14. člena ZDKG (tretji odstavek 28. člena ZD), kar je sodišče prve stopnje pravilno storilo. Sporni obligacijsko pravni zahtevki pa se ne presojajo v zapuščinskem postopku, zato bo upnica svoje terjatve do zakonitih dedičev primorana uveljaviti v pravdi.2

10. Prav tako ni odveč izpostaviti, da je zapuščinsko sodišče skladno s 165. členom ZD dolžno poskrbeti, da se ugotovijo in zavarujejo pravice strank, to pa je za potrebe predmetnega zapuščinskega postopka na strani mladoletnih dedičev po zapustniku po prepričanju naslovnega sodišča ustrezno zagotovljeno s postavljeno jim skrbnico za poseben primer, G. G., materjo prevzemnice zaščitene kmetije. Imenovana je mladoletnim dedičem kot skrbnica za poseben primer postavljena s pravnomočno odločbo CSD, z dne 22. 1. 2020 (priloga C2), skrbstveni organ pa je glede na opravljene skrbniške obveznosti po razgovoru z njo zaključil, da so koristi mladoletnih dedičev ustrezno varovane in ni razlogov za njeno razrešitev (dopis CSD, z dne 12. 2. 2021 na list. št. 92). Zraven navedenega skrbstveni organ vseskozi bdi nad izvajanjem skrbniške funkcije.

K pritožbi dedinje B. B.:

11. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu preizkusilo v okviru pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Že uradni preizkus zadeve pokaže, da prvostopenjsko sodišče skladno s 16. členom ZDKG ni odločilo o vštetju pričakovanih izdatkov prevzemnice zaščitene kmetije, potrebnih za usposobitev mladoletnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije, v nujni delež, ki tem dedičem pripada. Z ozirom, da izpodbijani sklep o tem vprašanju nima razlogov, ga zaenkrat ni mogoče preizkusiti (bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), kar je narekovalo odločitev, kot izhaja iz zgornjega izreka.

12. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot dedinjo zaščitene kmetije po zapustniku določilo njegovo zunajzakonsko partnerko, B. B. (prevzemnica zaščitene kmetije), preostalim zakonitim dedičem po splošnih predpisih o dedovanju (11. člen ZD), to je zapustnikovim mladoletnim otrokom, pa je po uradni dolžnosti kot dediščino po pokojnem določilo denarno vrednost nujnega deleža, ki bi jim pripadal po ZD (prvi odstavek 25. člena in drugi v zvezi s prvim odstavkom 26. člena ZD), le-ta pa je pritožbeno sporna. Pritožnica kot prevzemnica zaščitene kmetije je zaradi zavarovanja gospodarske zmožnosti zaščitene kmetije v okviru dispozicij, ki jih predvideva drugi odstavek 14. člena in prvi odstavek 15. člena ZDKG,3 zahtevala zmanjšanje nujnih deležev, določitev izrednega 10 letnega roka za njihovo izplačilo, prav tako pa vštetje pričakovanih izdatkov za preživljanje oziroma usposabljanje mladoletnih dedičev za samostojno življenje v nujni delež po 16. členu ZDKG.

13. Pri odločanju o zahtevi za korekcijo nujnih deležev sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije, navedene kriterije pa je pri presoji uporabilo tudi prvostopenjsko sodišče. Zavrniti velja prepričanje pritožbe, da pri tem ni upoštevalo preužitnih dajatev, ki jih je prevzemnica kmetije zavezana nuditi upravičenki po izročilni pogodbi SV 439/2011 z dne 22. 7. 2011 (priloga B4), to je materi zapustnika A. A., ter terjatev, za katere odgovarjajo dediči (142. člen ZD). Oboje je sodišče prve stopnje namreč upoštevalo že pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine, ki je podlaga za izračun nujnega deleža (28. člen ZD). Tržna vrednosti zaščitene kmetije ob smrti zapustnika v višini 271.909,00 EUR je bila ugotovljena z mnenjem izvedenke in cenilke kmetijske stroke H. H., ki ga je prevzemnica kmetije s pripravljalno vlogo z dne 23. 11. 2021 povzela brez pripomb, zato sedaj v pritožbi ne more z uspehom navajati, da kmetije po tako visoki tržni vrednosti glede na njeno lego ne bo mogoče unovčiti. Zraven navedenega je bila ta okoliščina že upoštevana pri cenitvi.4 Od zgornje vrednosti je sodišče prve stopnje prav zaradi v zemljiški knjigi pri zaščiteni kmetiji vknjiženega stvarnega bremena, na osnovi katerega njen vsakokratni lastnik jamči za z izročilno pogodbo v korist upravičencev dogovorjenih preužitnih dajatev (četrta točka izročilne pogodbe), ter drugih s to pogodbo prevzetih obveznosti (plačilo obratovalnih stroškov za stanovanjsko hišo upravičencev ter redno vzdrževanje tega in ostalih objektov), kot vrednost zapuščine upoštevalo zgolj polovični znesek 135.945,50 EUR. Glede na izrecno določbo izročilne pogodbe, da se vrednost izročenega premoženja poračuna z dogovorjenimi obveznostmi prevzemnika (zapustnika), je izhajalo iz prepričanja, da je izročilna pogodba v celoti odplačna, z ozirom, da je zapustnikov oče kot izročevalec in upravičenec po njej že umrl, pa je štelo, da so se obveznosti iz naslova stvarnega bremena prepolovile. Od tako ugotovljene vrednosti zapuščine pa je vključno s pogrebnimi stroški odbilo tudi terjatve, ki jih je v predmetnem zapuščinskem postopku priglasila mati zapustnika A. A. kot upnica. Bremena, za katera odgovarjajo dediči kmetije, so tako v celoti upoštevana že pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, ki je bila iz tržno ugotovljene vrednosti v višini 271.909,00 EUR znižana na 110.757,74 EUR (čista vrednost zapuščine) in ni pritožbeno sporna. Prav na osnovi te vrednosti pa je sodišče prve stopnje izračunalo denarno vrednosti nujnih dednih deležev, ki mladoletnim dedičem pripadajo kot zapuščina po očetu. Nujni deleži so zaradi obveznosti, na katere se sklicuje pritožnica, torej že nižji, zato njihovo dodatno znižanje, v okviru korekcije nujnega deleža po drugem odstavku 14. člena ZDKG na tej isti podlagi, več ni upravičeno.

14. Prav tako ne drži, kot navaja pritožba, da je sodišče prve stopnje v okviru ugotavljanja pridobitnih sposobnosti prevzemnice kmetije upoštevalo mesečne zaslužke iz naslova njene dopolnilne dejavnosti ter dela na zaščiteni kmetiji hkrati. Na podlagi izvedenskega mnenja je sicer ugotovilo, da je gospodarska zmožnost zaščitene kmetije precej nizka, tako da je z njenim obdelovanjem (zraven omogočanja primernega kmečkega življenja kmečki družini ob vključenosti vseh njenih članov v delovno aktivnost na kmetiji) mogoče ustvari le 370,00 EUR profita mesečno. Okvirne mesečne prihodke prevzemnice pa je vendar ugotavljajo ob izhodišču, da so obdelovalne površine zaščitene kmetije v pretežni meri oddane v zakup, ki prinaša letni prihodek v višini 2.307,00 EUR (192,25 EUR mesečno), pri čemer subvencij pravilno ni upoštevalo, saj te uveljavlja zakupnik (priloga B12), ter da prevzemnica opravlja dopolnilno dejavnost, s katero letno ustvari obdavčljiv dohodek 3.854,50 EUR. V ozir je vzelo tudi obveznost prevzemnice preživljati in za samostojno življenje usposobiti štiri mladoletne in pridobitno nesposobne dediče. Sicer je pravilno ugotovilo, da je vsak od njih upravičen do mesečne družinske pokojnine v znesku 113,81 EUR, prevzemnica pa za otroke mesečno prejema še otroški dodatek v skupni višini 526,74 EUR, vendar pa skladno s 16. členom ZDKG ni odločilo o vštetju izdatkov za preživljanje in šolanje v nujni delež mladoletnih dedičev, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

15. Obveznost preživljanja je zagotovljena že z 56. členom Ustave RS, konkretizirana pa je z določbami Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ (137. člen DZ). Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZDKG se dedičem zapustnika, ki dedujejo vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju, ne glede na voljo zapustnika v nujni delež všteje vse, kar se sicer vračuna v nujni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež. Skladno s prvim odstavkom 54. člena ZD so stroški preživljanja in obveznega šolanja sicer izrecno izvzeti. Ob tem, ko je že v drugem odstavku 54. člena ZD predvidena izjema, pa ne gre spregledati določbe prvega odstavka 16. člena ZDKG, kjer je preživninska obveznost še dodatno predvidena in pride v poštev le pri dedovanju zaščitene kmetije (lex specialis). Skladno s citirano določbo mora dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, mladoletnim dedičem zagotoviti, da se usposobijo za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije, ti izdatki pa se vštejejo v nujni delež. Gre za posebno zakonsko ureditev dedovanja zaščitenih kmetij, namen katere je, da zagotavlja preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot, omogočanje njihovega prevzema pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo, ter ustvarjanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij (1. člen ZDKG). Takšna ureditev je predvidena v javnem interesu, uresničitev tega pa je zagotovljena s kogentnostjo zakonskih določb.5 Te bi sodišče prve stopnje pri pravni presoji moralo upoštevati, vendar tega ni storilo.

16. Pritožnica tehtno izpostavlja, da je že v pripravljalni vlogi z dne 30. 6. 2021 predlagala vštetje izdatkov za preživljanje mladoletnih dedičev v njihove nujne deleže. V tej vlogi je tudi opredelila pričakovane mesečne izdatke za preživljanje ter obseg, v katerem bo glede na višino družinske pokojnine, ki jo dediči prejemajo po očetu, morala k preživljanju prispevati sama. Pojasnila je tudi svoj premoženjski položaj, vseh teh navedb pa sodišče prve stopnje ni presojalo ob uporabi določb 16. člena ZDKG. Z ozirom, da o vprašanju vštetja izdatkov za preživljanje oziroma usposabljanje mladoletnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije, izpodbijani sklep nima razlogov (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), bo sodišče prve stopnje ključne okoliščine v zvezi s tem primoramo raziskati ter o tem odločiti v ponovljenem postopku.

17. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi dedinje B. B. skladno s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD kot utemeljeni ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v izpodbijanem delu ter zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje vrnilo v novo odločanje. Z ozirom, da prvostopenjsko sodišče ni argumentirano obravnavalo vprašanja vštetja stroškov preživljanja v nujni delež mladoletnih dedičev in ugotavljajo za to ključnih okoliščin, bi drugačna odločitev pregloboko posegla v pravico strank zapuščinskega postopka do obravnavanja ter pritožbe kot ustavno varovanih procesnih jamstev (22. in 25. člen URS).

18. Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD se odločitev o stroških pritožbenega postopka B. B. pridrži za končno odločbo.

19. V okviru novega odločanja bo sodišče prve stopnje raziskalo vse okoliščine, relevantne za pravno presojo po 16. člena ZDKG. Pri tem bo v ozir vzelo tudi v sodni praksi že izoblikovano stališče, da otroški dodatek ne nadomešča primarne dolžnosti preživljanja in načeloma ni namenjen zmanjševanju preživninske obveznosti roditeljev.6 Primarno gre namreč za prejemek namenjen zadovoljevanju potreb družine in se odmerja v skupnem znesku za družino glede na število otrok.7 Spregledati pa ne sme tudi določbe drugega odstavka 16. člena ZDKG, po katerem mladoletni dediči, dokler uveljavljajo pravico do preživljanja po prvem odstavku tega člena, zahteve po izplačilu nujnega deleža ne morejo uveljavljati. Upoštevaje pravno presojo po 16. členu ZDKG in učinke, ki jih za prevzemnika zaščitene kmetije takšna odločitev prinaša (ureditev v 16. členu ZDKG je usmerjena k temu, da se prevzemniku zaščitene kmetije omogoči njen prevzem pod pogoji, ki ga ne obremenjujejo preveč, s čemer se v javnem interesu zagotavlja ohranitev ter krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitene kmetije, hkrati pa omogoča ohranitev zaščitene kmetije za nadaljnje dediče), pa naj prvostopenjsko sodišče skrbno argumentira odločitev o zahtevi prevzemnice zaščitene kmetije o znižanju nujnega deleža mladoletnih dedičev, pri čemer naj upošteva vse okoliščine, ki jih določa drugi odstavek 14. člena ZDKG. Z ozirom, da je izvedenka gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije ugotavlja ob predpostavki, da so v delovno aktivnost na njej vključeni vsi člani kmečke družine, pa naj se opredeli tudi do navedb pritožnice, da je zaščitena kmetija s smrtjo zapustnika ostala brez pomembne delovne sile, saj bo to prevzemnica v primeru obdelovanja kmetije, glede na to, da so vsi mladoletni dediči zaenkrat pridobitno nesposobni, morala nekako nadomestiti. Enako velja tudi glede navedb pritožnice, da od njenih prihodkov iz naslova dopolnilne dejavnosti niso bili odbiti normirani stroški. Stališče naj zavzame tudi do dejstva, da prevzemnica kmetije zaradi v zemljiški knjigi vpisane prepovedi odtujitve in obremenitve podedovanega premoženja zaenkrat ne more unovčiti oziroma z njim jamčiti za morebitna posojila.

1 Upravičenci po 33. členu ZD so zgolj preživeli zakonec ter zapustnikovi potomci ter posvojenci in njihovi potomci, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu. 2 Tako tudi VSL sklep II Cp 938/2015 z dne 17. 6. 2015. 3 VS RS sklep II Ips 76/2021 z dne 20. 10. 2021 (Sodišče po uradni dolžnosti določi denarno vrednost nujnih deležev po prvem odstavku 14. člena ZDKG (ne glede na zapustnikovo voljo tudi z vračunavanjem vsega, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju) in rok za izplačilo dednih deležev po prvem odstavku 15. člena ZDKG. V dispozicijo upravičencev pa spadajo zahteve po korekciji, torej zvišanju ali zmanjšanju dednih deležev ter podaljšanju roka). 4 Tretja alineja drugega odstavka 7. točke izvedenskega mnenja (list. št. 139) . 5 VS RS sklep II Ips 76/2021 z dne 20. 10. 2021 in UPRS sodba I U 1678/2012 z dne 23. 4. 2013. 6 VSL sodba IV Cp 1805/2020 z dne 11. 11. 2020. 7 VSL sklep IV Cp 3342/2014 z dne 24. 12. 2014.