Jedro

Po ureditvi ZLPP so predmet programa lastninskega preoblikovanja podjetja oziroma otvoritvene bilance lahko le družbena sredstva v upravljanju podjetja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 3068/97-12 z dne 16.6.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 4.11.1997. Z njo je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke proti odločbi Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 13.8.1997, s katero je bil v ponovljenem postopku sprejet dopolnjen program lastninskega preoblikovanja podjetja L.m., M. industrija d.o.o., L. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke. Navaja, da zadevo za vrnitev premoženja, zaplenjenega E.M., vodi Okrajno sodišče v Ljubljani. Na podlagi 10. do 12. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) je bila izdana začasna odredba, ki je postala pravnomočna, z njo pa je bilo podjetju L.m. prepovedano v postopku lastninskega preoblikovanja vsakršno razpolaganje z nepremičnino, vpisano pri vl. št. 2823, k.o. T.p. Po izdaji začasne odredbe je bil izdan tudi delni sklep z dne 21.6.1994, s katerim je bilo odločeno o premoženju, vpisanem pri vl. št. 2823, k.o. T.p., ki ga je mogoče vrniti v naravi. Tudi navedeni delni sklep je postal pravnomočen pred izdajo izpodbijane odločbe tožene stranke. Z njegovo pravnomočnostjo je glede zemljišč, ki jih je podjetje L.m. zavezano vrniti v naravi po navedenem delnem sklepu, prenehala veljati izdana začasna odredba. Iz upravnih spisov izhaja, da je podjetje L.m. naročilo izdelavo delilnega načrta, ker dejansko stanje ni bilo enako zemljiškoknjižnemu. Iz izvedeniškega mnenja S.P., dipl. ing. geod., z dne 12.5.1997 izhaja, da je skupna površina zemljišč, na katerih je imelo podjetje L.m. pravico uporabe in so predmet vračila v naravi oziroma začasne odredbe, 15.639 m2. Od navedene površine je 6.949 m2 stavbnih zemljišč, ki so izločena iz otvoritvene bilance, 8690 m2 pa je kmetijskih zemljišč, ki so v skladu s 5. členom ZLPP pogodbeno prenešena na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad). Tožena stranka je pravilno pojasnila, da pomeni razlika v površini zemljišča, med 24.133 m2, na kolikor se glasi zahtevek tožeče stranke in 15.639 m2, kolikor je podjetje L.m. izločilo v naravi oziroma preneslo na Sklad, premoženje, s katerim podjetje Ljubljanske mlekarne ne razpolaga več (po pogodbah, sklenjenih pred uveljavitvijo ZLPP), ker gre za zemljišča avtoceste in občinskih cest in za zasebno lastnino ali za zemljišča v družbeni lastnini drugih pravnih oseb. Katera zemljišča vl. št. 2823, k.o. T.p., so po pogodbah prešla v premoženje drugih pravnih oseb izhaja iz pogodb, ki so v upravnih spisih, in delnega sklepa z dne 21.6.1994. Dopolnjeni program lastninskega preoblikovanja povzema stanje delilnega načrta. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da iz otvoritvene bilance ni bilo pravilno izločeno premoženje niti, da bi bilo potrebno upoštevati začasno odredbo, ki jo je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo dne 25.11.1997 na podlagi 267. člena Zakona o izvršilnem postopku. Ne samo, da ta začasna odredba še ni pravnomočna. Zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij je urejeno samo v ZLPP.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbi ugodi oziroma izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, s tem, da takoj izda začasno odredbo o prepovedi lastninskega preoblikovanja podjetja. Zatrjuje, da izpodbijana sodba nima pravne niti dejanske podlage. Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 27.3.1996, ni mogoče sklepati, da je bilo že pravnomočno odločeno o premoženju, ki ga je mogoče vrniti v naravi. Iz dopisa podjetja L.m. z dne 10.2.1997 in izvedeniškega mnenja jasno izhaja, da se je stanje nepremičnin v naravi spremenilo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

V odgovoru na tožbo navaja podjetje L.m., da se iz upravnih spisov jasno vidi, da v svojem premoženju nima nepremičnin, ki so predmet zahtevka tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V času odločanja tožene stranke je veljal ZLPP, ki je v 13. členu določil, da mora podjetje stvari, ki so predmet začasne odredbe po ZLPP, popisati in izločiti iz lastninskega preoblikovanja. Glede na namen začasne odredbe, da uredi stanje do pravnomočne odločitve, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je začasna odredba prenehala učinkovati v delu pravnomočne odločitve o zahtevku.

Okoliščina, da je glede na sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 27.3.1996, postal delni sklep z dne 21.6.1994 le delno pravnomočen, ni odločilna. Po ureditvi ZLPP že stvari, ki so predmet začasne odredbe niso smele biti vključene v program lastninskega preoblikovanja oziroma zajete v otvoritveni bilanci, razen v primeru pravnomočne zavrnitve zahtevka za vrnitev stvari. V otvoritveno bilanco tudi niso smela biti vključena sredstva, ki niso imela značaja družbene lastnine. Za ugotovitev družbenega kapitala v sredstvih podjetja L.m. je bilo zato, glede na podatke upravnih spisov, tudi po presoji pritožbenega sodišča nujno izdelati delilni načrt in uskladiti dejansko stanje z zemljiškoknjižnim. Kot je že navedlo sodišče prve stopnje, je moralo podjetje Ljubljanske mlekarne po ureditvi 5. člena ZLPP iz svojih sredstev izločiti kmetijska zemljišča in gozdove, ki so z dnem uveljavitve ZLPP postali last Republike Slovenije. Z delilnim načrtom se je parcela, vl. št. 2823, k.o. T.p., razdelila in so bile uvedene nove parcelne številke zemljišč, da je bilo sploh mogoče ugotoviti obseg družbenega kapitala in izločiti sredstva z že znanimi lastniki, to je tista, ki so že po prej sklenjenih pogodbah prešla v upravljanje drugih pravnih oseb ali v last države oziroma občine oziroma v zasebno last. Podatki upravnih spisov, dopolnjeni program lastninskega preoblikovanja podjetja L.m., ki povzema stanje delilnega načrta, in delno pravnomočen delni sklep z dne 21.6.1994, izkazujejo tudi po presoji pritožbenega sodišča, da je bila začasna odredba pravilno upoštevana.

Ker tožeča stranka v pritožbi ni navedla, v čem naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka upravnega spora, je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru razlogov iz 3. odstavka 72. člena ZUS in ugotovilo, da ti niso podani.

O predlogu za izdajo začasne odredbe za prepoved lastninskega preoblikovanja podjetja L.m., pritožbeno sodišče ni odločalo, ker za takšno odločanje ni pravne podlage. Z uveljavitvijo Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (1.5.1998) je prenehal veljati ZLPP, z izjemo nekaterih členov. Z novo ureditvijo je bil določen končni datum za zaključek postopkov lastninjenja in pogoji za vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register. Po novi ureditvi so tudi že pri podjetju L.m. nastopile pravne posledice lastninjenja, to je prehoda družbenega kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe. Nova ureditev pa je zavarovala pravice po predpisih o vračanju premoženja v postopkih privatizacije.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.