Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 1445/2014

ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.1445.2014 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

jubilejna nagrada javni uslužbenec družbenopolitična organizacija delodajalec v javnem sektorju
Višje delovno in socialno sodišče
4. marec 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije) in SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva) nista bili osebi javnega prava v smislu določbe 154. člena ZUJF (po kateri v javni sektor spadajo državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti). ZSMS in SZDL sta bili družbenopolitični organizaciji, zato jih ne glede na način financiranja ni mogoče šteti za delodajalca v javnem sektorju, kar pomeni, da tožnica ni upravičena do jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe in je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za njeno izplačilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska v višini 577,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2012 do plačila in tožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 75,00 EUR.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo zakonodaje, ki je veljala v času zaposlitve pri Zvezi socialistične mladine Slovenije (v nadaljevanju: ZSMS) in pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (v nadaljevanju: SZDL). Sodišču prve stopnje očita, da neutemeljeno izenačuje družbenopolitično organizacijo in politično stranko. Tožnica je bila v SZDL in ZSMS zaposlena v letih 1982 do 1988, zato je položaj teh dveh družbenopolitičnih organizacij treba presojati glede na predpise, ki so veljali v tem obdobju. SZDL in ZSMS nista bili politični stranki. Svoboda ustanovitve, organizacije in vstopa v stranke je bila določena šele z uveljavitvijo Zakona o političnem združevanju. V spornem obdobju so bile vse družbenopolitične organizacije del družbenopolitičnega sistema, opredeljenega v ustavi in zakonih, njihovo delovanje pa je bilo urejeno s pravili javnega sektorja. Zaposleni v ZSMS in SZDL so spadali v javni sektor. Na zaposlitev tožnice v javnem sektorju kaže tudi dejstvo, da sta bili obe družbenopolitični organizaciji financirani iz proračuna. Zato ju je po mnenju tožnice treba šteti za osebi javnega prava. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbah, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

V tej zadevi je med strankama sporno vprašanje, ali je bila tožnica v času zaposlitve od 15. 6. 1982 do 31. 12. 1984 pri ZSMS ter od 1. 1. 1987 do 10. 10. 1988 pri SZDL zaposlena pri delodajalcih v javnem sektorju. V skladu s tretjim odstavkom 177. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-1, UR. l. RS, št. 40/2012) in tretjim odstavkom 12. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 40/2012) se pri upravičenosti do jubilejne nagrade upošteva delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju. V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZUJF v javni sektor spadajo državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Bistvena je torej, ali je mogoče tožničina nekdanja delodajalca ZSMS in ZSDL v smislu navedene opredelitve šteti za osebi javnega prava.

ZSMS in ZSDL sta bili po Ustavi SRS (Ur. l. SRS, št. 6-44/74) družbenopolitični organizaciji. Ta je bila opredeljena v zadnjih dveh odstavkih 4. točke temeljnih načel: "Za uresničevanje in usklajevanje svojih interesov in samoupravnih pravic v skladu s splošnimi interesi socialistične družbe ter za opravljanje določenih družbenih zadev in za razvijanje raznovrstnih dejavnosti se delovni ljudje in občani svobodno združujejo v družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitične organizacije so kot oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na razrednih socialističnih temeljih dejavnik razvoja in varstva socialistične samoupravne družbe." Družbenopolitične organizacije pa niso bile nadalje zakonsko urejene.

Zaradi vezanosti na določeno družbeno ureditev so imele družbenopolitične organizacije prav specifičen položaj. V pravni teoriji(1) se navaja, da izraz družbena pravna oseba nima ustaljenega pomena, ampak se razlikuje od ureditve od zakona do zakona. Tudi pojem civilna pravna oseba ni natančno opredeljen. Nejasno je razlikovanje z društvom. Finžgar navaja, da v teoriji nekateri uvrščajo družbenopolitične organizacije in društva med civilno pravne osebe ali pa jih samo izločajo iz pojma družbeno pravne osebe. Meni, da je pravna narava društva in družbenopolitične organizacije ista ter da so družbenopolitične organizacije v bistvu društva, ki pa imajo večji družbenopolitični pomen.(2) Pravni položaj družbenopolitičnih organizacij in nasploh ločitev med družbenimi in civilnimi pravnimi osebami ni jasen, kot pa meni Finžgar, gre večinoma zgolj za zakonodajni pripomoček, zato je vedno treba glede na besedilo predpisa, ki uporablja izraz družbeno ali civilno pravna oseba, presoditi, katere pravne osebe so tu mišljene, zlasti ali so s tem izrazom obsežene tudi družbenopolitične organizacije.

Z amandmaji XCI - XCV iz leta 1990 (Ur. l. RS, št. 8-401/90 z dne 16. 3. 1990, veljajo pa od 7. 3. 1990) k Ustavi SRS je odpadla pravna podlaga za obstoj posebne vrste družbenih organizacij - družbenopolitičnih organizacij. Zagotovljen je bil pluralizem ustanavljanja političnih strank. Po sprejemu Zakona o političnem združevanju (Ur. l. SRS, št. 42/89) je prišlo v Republiki Sloveniji do ustanavljanja političnih organizacij kot civilnopravnih oseb.(3) Družbenopolitični organizaciji ZSMS in SZDL nista bili politični stranki v običajnem pomenu besede. Od političnih strank so se družbenopolitične organizacije razlikovale zlasti po tem, da njihov cilj ni bil osvojiti oblast v medsebojnem tekmovanju, temveč so participirale pri oblasti in imele večji ali manjši vpliv na delovanje države.(4) Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno presodilo, da ZSMS in SZDL nista bili osebi javnega prava v smislu določbe 154. člena ZUJF. V prejšnji pravni ureditvi namreč ni bilo prave razlike med javnim in zasebnim,(5) saj je obstajal sistem "družbenolastninskih razmerij", s posebnostmi pravne ureditve. ZSMS in SZDL torej ni mogoče šteti za delodajalca v javnem sektorju, kar pomeni, da tožnica ni upravičena do jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe in je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za njeno izplačilo.

Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo razlogov, iz katerih se prvostopenjska sodba izpodbija in tudi ne razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Finžgar A., Osebe civilnega prava, za potrebe študija prirejen ponatis iz knjige, izšle pri Ur. l. SRS, Ljubljana 1976, str. 60-61

(2) isti, str. 105-107. (3) Sklep Ustavnega sodišča RS U-I-94/91 z dne 14. 5. 1992; sodba VS RS II Ips 85/2014 z dne 4. 9. 2014. (4) F. Grad in ostali, Državna ureditev Slovenije, Ur. l. RS, Ljubljana 1996, str. 303. (5) Štempihar J., Civilno pravo I, osnutek splošnega dela, DZS, Ljubljana 1951.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia