- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep Cpg 1240/95
ECLI:SI:VSLJ:1996:CPG.1240.95 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Samo z javno ali po zakonu overjeno listino ali pravnomočno sodno odločbo je v izvršilnem postopku mogoče dokazati prehod obveznosti v primeru, ko izvršilni predlog vloži nekdo, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in v posledici tega predlog za odlog izvršbe.
Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal njegovo razveljavitev.
Pritožba je utemeljena.
Izvršba v tej zadevi je bila predlagana na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave zoper dolžnika, s katero je bila upniku F. Ljubljana priznana terjatev. Upnik v izvršilnem predlogu pa ni F. Ljubljana, ampak druga pravna oseba, ki zatrjuje, da je terjatev zoper dolžnika pridobila s cesijsko pogodbo. V primeru, ko predlaga izvršbo nekdo, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, jo sodišče po določbi 1. odst. 22. člena ZIP dovoli, če predlagatelj z javno ali po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče pa s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, dokaže, da je terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Taka listina oziroma sodna odločba je torej pomožni izvršilni naslov in je v primeru prehoda terjatve samo na njeni podlagi mogoče dovoliti izvršbo. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o predlogu za izvršbo, vsekakor pa ob obravnavanju ugovora zoper sklep o izvršbi ugotoviti, ali upnik ima tako listino ali ne. Brez tega predlogu za izvršbo ni možno ugoditi, obenem pa ostane odprto tudi vprašanje predloga za odlog izvršbe, temelječega na 6. točki 1. odst. 63. člena ZIP. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v celoti razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
O pritožbenih stroških, katerih povrnitev uveljavlja upnik, bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).