Jedro

Sodišče meni, da tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, saj tožnik ni izkazal, da bi pri njem v času teka roka za vložitev tožbe obstajale okoliščine, ki bi ga ovirale pri vložitvi tožbe ter da bi bile te ovire nepričakovane in take, da jih brez lastne krivde ne bi mogel niti predvideti niti odstraniti.

Izrek

I.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

II.Tožba se zavrže.

III.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožniku je bilo z odločbo Policijske postaje za izravnalne ukrepe Ljubljana, št. 2255-367/2023/15 z dne 6. 7. 2024, ki mu je bila izdana na podlagi 76. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2), omejeno gibanje in je od takrat dalje nastanjen v Centru za tujce. Dne 8. 10. 2024 je pri toženi stranki vložil prošnjo za izrek milejšega ukrepa, in sicer, da se mu omogoči bivanje pri A. A. na naslovu ... in da bi se redno javljal pri za to določeni policijski postaji. Tožena stranka je z odločbo, št. 021-50/2024/4 (216-06) z dne 18. 11. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), njegov predlog zavrnila.

2.Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, ki jo je dne 30. 12. 2024 oddal kot priporočeno pisemsko pošiljko. S tožbo je sodišču predlagal, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje oziroma naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožniku prizna milejši ukrep. Tožena stranka naj mu tudi povrne stroške postopka.

3.Sodišče je tožbo vročilo toženi stranki, ki je nanjo odgovorila z odgovorom z dne 8. 1. 2025, sodišču pa na njegovo zahtevo predložila upravne spise zadeve.

4.Po pregledu upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je bila izpodbijana odločba tožniku vročena 18. 11. 2024, kot izhaja iz podatkov na vročilnici. Ker je tožnik tožbo vložil 30. 12. 2024, torej po izteku 30 dnevnega roka od vročitve izpodbijane odločbe, kot to zahteva 28. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), in s tem prepozno, je s svojimi ugotovitvami seznanilo tožnikovega pooblaščenca ter mu dalo možnost, da se o tem izjavi.

5.Tožnikov pooblaščenec je v vlogi z dne 13. 1. 2025 sodišču sporočil, da je iz vročilnice (ki mu jo je sodišče poslalo v kopiji) razvidno, da je tožnik zamudil 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Kot njegov pooblaščenec s to vročilnico ni bil seznanjen in ni vedel za datum vročitve izpodbijane odločbe tožniku. Ko je dne 27. 1. 2025 obiskal tožnika v Centru za tujce, mu je ta povedal, da je imel v novembru in v začetku decembra težave z zdravjem in da je bil pod zdravniškim nadzorom. Očitno še vedno doživlja travme zaradi dogodka iz leta 2023, ko ga je sostanovalec enajstkrat zabodel z desetcentimeterskim nožem. Zaradi teh subjektivnih težav tožnik po mnenju njegovega pooblaščenca še vedno čuti nepredvidljive posledice, ki vplivajo na njegovo skrbnost in sposobnost predvidevanja. Zato prosi, da mu sodišče omogoči vrnitev v prejšnje stanje, saj meni, da so tožnikovo zdravstveno stanje in trenutne okoliščine opravičljiv razlog za tako odločitev.

6.Po tem, ko je sodišče prejelo opisano vlogo tožnikovega pooblaščenca, ga je z dopisom z dne 30. 1. 2025 seznanilo, da glede na navedbe v tej vlogi ne more presoditi, ali je predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, in kolikor je pravočasen, ali je tudi utemeljen. Pojasnilo je, da bi za tako presojo moralo biti izkazano, da so v času teka roka za vložitev tožbe pri tožniku obstajale okoliščine oziroma ovire, ki so bile razlog za zamudo pri vložitvi tožbe ter da gre za okoliščine, ki jih tožnik ni mogel predvideti in jih ne gre pripisati njegovi krivdi. Poleg tega bi moralo biti izkazano, kdaj so take okoliščine oziroma ovire prenehale. Glede na navedeno ga je pozvalo, naj predlog za vrnitev v prejšnje stanje dopolni v opisani smeri.

7.Tožnikov pooblaščenec se je na poziv sodišča odzval z vlogo z dne 10. 2. 2025. Navedel je, da je imel tožnik v času vložitve tožbe trajne težave, ki vplivajo na njegovo sposobnost pravilno presoditi in izvesti posamezna dejanja, kar je povzročilo zamudo. Kakšen obseg tožnikovih težav vpliva na zamujeno dejanje, težko oceni, saj nima dodatnih informacij o njegovih zdravstvenih težavah. Da ima tožnik težave, kažejo nedavni dogodki v Centru za tujce, ko je bil tožnik zaradi samomorilnih nagibov odpeljan v osamitev, kasneje v Psihiatrično bolnišnico v Idriji. Sodišču v zvezi s tem prilaga zapisnik Okrajnega sodišča v Idriji o naroku za pridržanje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom št. Pr 50/2015 z dne 7. 2. 2025, v katerem je dr. B. B. pri tožniku ugotovil prehodno duševno motnjo.

K točki I izreka:

8.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

9.Iz vročilnice, ki je v upravnem spisu in ji tožnik ne oporeka, izhaja, da je bila izpodbijana odločba tožniku osebno vročena 18. 11. 2024. Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 bi moral tožnik tožbo zoper izpodbijano odločbi vložiti v 30 dneh od vročitve tega upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, torej najkasneje 18. 12. 2024. Tožnik pa tožbe ni vložil v tem roku, pač pa šele 30. 12. 2024, kot je razvidno iz pisemske ovojnice, s katero je tožbo poslal po pošti kot priporočeno pisemsko pošiljko in se zato ta datum šteje za datum vložitve tožbe. Tožnik ne oporeka, da je tožbo vložil prepozno, predlaga pa vrnitev v prejšnje stanje in utemeljuje, da je do zamude prišlo zaradi zdravstvenih težav, ki jih je imel v novembru in decembru 2024, pa tudi sicer da so te dolgotrajnejše in vplivajo na njegovo presojo.

10.Po prvem odstavku 24. člena ZUS-1 lahko stranka, če iz opravičenega vzroka zamudi rok iz 23. člena ZUS-1 (rok za vložitev tožbe) ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Predlog je treba vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). V roku za vložitev predloga je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (tretji odstavek 24. člena ZUS-1), po treh mesecih od dneva zamude pa vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče več predlagati (četrti odstavek 24. člena ZUS-1). Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je opravičen vzrok okoliščina oziroma ovira, ki je stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne more pripisati njeni krivdi,

te okoliščine pa je treba verjetno izkazati že ob vložitvi predloga. Ker torej zamuda ne sme biti zakrivljena, se presoja, ali je zamudo povzročil dogodek, ki ga pooblaščenec ali stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti nista mogla ne predvideti in ne odkloniti.

11.Tožnik utemeljuje, da zaradi napada sostanovalca v letu 2023 še vedno doživlja travme in čuti nepredvidljive posledice, ki vplivajo na njegovo skrbnost in sposobnost predvidevanja, pred kratkim pa je bil tudi odpeljan v Psihiatrično bolnišnico v Idriji zaradi samomorilnih nagibov. Iz zapisnika Okrajnega sodišča v Idriji, ki je bil sestavljen na naroku za pridržanje osebe v oddelku pod posebnim nadzorstvom, št. Pr 50/2025 z dne 7. 2. 2025, izhaja, da je tožnik takrat povedal, da ne trpi nobenih psihičnih težav ter da je s samomorom grozil zato, da bi vzbudil pozornost, saj je v Centru za tujce že sedem mesecev. Izvedenec psihiater, ki je tožnika pregledal, je zanj postavil diagnozo prilagoditvene motnje, ki je po njegovem mnenju odraz pomembnih življenjskih dogodkov. Ta duševna motnja ne poruši stika z realnostjo in ne vpliva na sposobnost obvladovanja. Pri tožniku je zaznal, da je bila njegova stiska v času, ko je bil hospitaliziran, realna, prav tako takrat realna tudi njegova grožnja s samomorom, da pa ni razlogov za njegovo nadaljnje pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom.

12.Po presoji tožnikovih navedb in predloženih dokazov sodišče ugotavlja, da tožnik ni izkazal okoliščin, ki bi mu v relevantnem obdobju (v času od vročitve izpodbijane odločbe do izreka roka za vložitev tožbe, torej od 18. 11. 2024 do 18. 12. 2024) onemogočale pravočasno vložitev tožbe. Tožnik se sicer sklicuje na posledice travmatičnega dogodka iz leta 2023 in utemeljuje, da ta vpliva na njegovo skrbnost in sposobnost predvidevanja, vendar pa gre očitno za težave, ki pri njem obstajajo že dlje časa in ne predstavljajo nepredvidenega oziroma nenavadnega dogodka, ki bi mu onemogočil pravočasno vložitev tožbe. To tudi ne izhaja iz zapisnika Okrajnega sodišča v Idriji, točneje iz mnenja sodnega izvedenca psihiatra. Ta je pri tožniku diagnosticiral prilagoditveno motnjo, za katero pa je ocenil, da ne ruši tožnikovega stika z realnostjo in ne vpliva na sposobnost njegovega obvladovanja. Do dogodka, zaradi katerega je bil tožnik prisilno hospitaliziran v psihiatrični bolnišnici, tudi ni prišlo v času teka roka za vložitev tožbe, pač pa kasneje (v začetku meseca februarja), kar sodišče sklepa glede na podatke iz sodnega zapisnika Okrajnega sodišča v Idriji (kjer je bil narok izveden 7. 2. 2025).

13.Glede na vse povedano sodišče meni, da tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, saj tožnik ni izkazal, da bi pri njem v času teka roka za vložitev tožbe obstajale okoliščine, ki bi ga ovirale pri vložitvi tožbe ter da bi bile te ovire nepričakovane in take, da jih brez lastne krivde ne bi mogel niti predvideti niti odstraniti. Kot izhaja iz mnenja izvedenca psihiatra, tožnikova sposobnost obvladovanja in njegov stik z realnostjo ni porušen, tožnik pa ni izkazal, da bi v času od vročitve izpodbijane odločbe do izteka roka za vložitev tožbe pri njem obstajali kakršnikoli drugi razlogi, ki bi mu omejevali pravočasno vložitev tožbe, medtem ko je do njegove hospitalizacije prišlo, ko se je rok za vložitev tožbe že iztekel. Ker je dokazno breme na strani tistega, ki zatrjuje, da obstajajo opravičljivi razlogi za zamudo, tožnik pa glede na navedeno ni izkazal, da je rok za vložitev tožbe zamudil iz opravičenega razloga, je sodišče njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

K točki II izreka:

14.Sodišče je tožbo kot prepozno zavrglo.

15.Sodišče lahko tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse procesne predpostavke, ki jih določa zakon. Po prejemu tožbe mora zato po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zaradi katerih je treba tožbo zavreči. Na navedeni podlagi se tožba s sklepom zavrže tudi takrat, ko sodišče ugotovi, da je vložena prepozno (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

16.Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Kot je že bilo pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve, iz vročilnice, ki je v upravnem spisu, izhaja, da je bila izpodbijana odločba tožniku vročena 18. 11. 2024, 30 dnevni rok za vložitev tožbe pa je iztekel 18. 12. 2024. Tem ugotovitvam tožnik ne oporeka. Ker je tožnik tožbo zoper izpodbijano odločbo kot priporočeno pisemsko pošiljko oddal šele dne 30. 12. 2024 (kar je razvidno iz pisemske ovojnice), jo je torej vložil prepozno in jo je zato sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zavrglo.

K točki III izreka:

17.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. Ker je stroške postopka v zadevi priglasil le tožnik, je sodišče odločilo, da jih krije sam.

-------------------------------

1Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 205/2015 z dne 23. 9. 2015, I Up 40/2002 z dne 16. 1. 2002, I Up 856/2001 z dne 14. 11. 2001, I Up 152/2014 z dne 5. 2. 2015, I Up 35/2023 z dne 22. 3. 2023.

2Direktor psihiatrične bolnišnice o sprejemu osebe v oddelek pod posebnim nadzorom takoj obvesti sodišče, to pa v enem dnevu izda sklep o uvedbi postopka, nato v nadaljnjem dnevu opravi obisk osebe, ki jo pregleda tudi izvedenec. Sodišče zatem v nadaljnjih treh dneh izda sklep o pridržanju osebe (59. do 65. člen Zakona o duševnem zdravju - ZDZdr).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 24, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.