Jedro

Sodba, s katero bi bilo pravnomočno ugotovljeno, da je sporna kupoprodajna pogodba nična, je ugotovitvena sodba, ki ni izvršljiva. Tožnik bi lahko vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja dosegel le z izbrisno tožbo, torej s tožbo, s katero bi zahteval, da se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi nične pogodbe in s to vknjižbo povezani vpisi, izbrišejo. Ker bi torej tožeča stranka lahko vložila dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi, sklep o izdani začasni odredbi opr. št. I P 85/2001 z dne 29. 04. 2011 pa se spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi opr. št. I P 85/2011 z dne 29. 04. 2011 ter v II. točki izreka zavrglo tožbo na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe.

2. Zoper I. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da terjatev tožeče stranke ne obstoji, niti ni verjetno, da bo nastala. Toženca sta od tožnika kupila njegovo hišo v letu 2008, ko sta bila tožnik in njegova žena še dobrega zdravja in ni res, da naj bi toženca to dosegla z zvijačo ali z zlorabo zaupanja. Tožnik tudi neutemeljeno izpodbija sklenjeno pogodbo s sklicevanjem na razdrtje prodajne pogodbe po samem zakonu, ker kupnina naj ne bi bila plačana. Kupca sta se skladno s pogodbenimi določili zavezala plačati kupnino na dan podpisa prodajne pogodbe ter sta jo dne 07. 05. 2008 tudi plačala. Zahtevek na razveljavitev sklenjene pogodbe pa je zastaran. Prav tako pa tudi niso izkazane predpostavke nevarnosti iz 3. alineje 272. čl. ZIZ, ki so potrebne za izdajo utemeljene začasne odredbe.

3. Zoper II. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Navaja, da ne drži trditev, da ne bi imela pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti. Ničnost za sabo potegne, da odpade pravna podlaga za vknjižbo lastninske pravice in na podlagi sodbe, s katero bi sodišče odločilo o ničnosti, bi tožeča stranka lahko v zemljiški knjigi neposredno predlagala izbris lastninske pravice, ki je vknjižena na toženo stranko. Po prepričanju tožeče stranke ob vložitvi ničnostne tožbe ni potrebno uveljavljati dajatvenega zahtevka. V konkretnem primeru bi ničnost pomenila to, da bi se štelo, da pogodba dejansko nikoli ni bila sklenjena. Ker bi odpadla podlaga vknjižbe lastninske pravice, bi lahko tožeča stranka neposredno zahtevala izbris le te.

4. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

5. Iz skopih tožbenih trditev je moč razbrati, da tožnik s primarno postavljenim tožbenim zahtevkom uveljavlja ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, ker gre za neobstoječ pravni posel, saj tožnik ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni bil poslovno sposoben. S prvim podrejenim tožbenim zahtevkom tožnik zahteva, da se ugotovi, da je sporna kupoprodajna pogodba razdrta, ker kupnina po pogodbi ni bila plačana. Z drugim podrejenim tožbenim zahtevkom pa tožnik zahteva, da se sporna kupoprodajna pogodba razveljavi, ker je pogodbo sklenila poslovno omejeno sposobna oseba in ker naj bi toženca z zvijačo dosegla, da je tožnik podpisal sporno pogodbo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi 181. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ugotavljalo, ali je tožnik izkazal pravni interes za ugotovitveno tožbo. Na podlagi citirane določbe se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Tožnik mora torej izkazati interes, ki je pravno utemeljen, kar pomeni, da mora izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon. Ni sporno dejstvo, da je v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpisana tožena stranka. Pritožbeno stališče, da bi tožnik na podlagi sodbe, s katero bi bila ugotovljena ničnost kupoprodajne pogodbe, lahko v zemljiškoknjižnem postopku zahteval izbris lastninske pravice tožene stranke, je zmotno. Sodba, s katero bi bilo pravnomočno ugotovljeno, da je sporna kupoprodajna pogodba nična, je ugotovitvena sodba, ki ni izvršljiva. Tožnik bi lahko vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja dosegel le z izbrisno tožbo, torej s tožbo, s katero bi zahteval, da se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi nične pogodbe in s to vknjižbo povezani vpisi, izbrišejo. Ker bi torej tožeča stranka lahko vložila dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.

7. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. Zato je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno ter v tem delu (II. točka izreka sklepa) potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).

8. S prvim podrejenim tožbenim zahtevkom tožnik zahteva ugotovitev razveze pogodbe zaradi neizpolnitve. Kot izhaja iz 3. čl. kupoprodajne pogodbe je bil rok za plačilo kupnine bistvena sestavina pogodbe, kar pomeni, da v primeru, če kupec ne plača kupnine v dogovorjenem roku, je pogodba razdrta že po samem zakonu, zato ni potrebno vložiti ugotovitvene tožbe, pač pa stranka sodno varstvo lahko doseže le z dajatveno tožbo.

9. Z drugim podrejeno postavljenim zahtevkom je tožnik postavil oblikovalni tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe. Gre za zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala spremembo (preoblikovanje) določenega pravnega razmerja, konkretno torej, da se kupoprodajna pogodba razveljavi. Tožbeni zahtevek, ki glasi na razveljavitev kupoprodajne pogodbe, je oblikovalne narave, tak oblikovalni zahtevek pa se praviloma ne more zavarovati z začasno odredbo, kljub verjetno izkazani terjatvi, kajti tožbeni zahtevek, ki je oblikovalne narave ima za posledico oblikovalno sodbo, s katero se doseže spremembo obstoječega pravnega razmerja in taka oblikovalna sodba učinkuje že s samo pravnomočnostjo. Tožeča stranka torej z začasno odredbo svoje terjatve glede na postavljeni tožbeni zahtevek ne more zavarovati z začasno odredbo. Kakšnih drugih bodočih terjatev, še ne zajetih v tožbenem zahtevku, pa tožeča stranka v svojem predlogu do izdaje izpodbijanega sklepa ni navajala. Zato je bilo pritožbi tožene stranke potrebno ugoditi in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeniti tako, da se ugovoru tožene stranke zoper izdano začasno odredbo ugodi ter sklep o začasni odredbi spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne (3. točka 365. čl. ZPP).