Jedro

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša ugotovljeni tožnikov mesečni dohodek 677,51 EUR, čemur tožnik v tožbi niti ne ugovarja. Navedba tožnika, da naj bi se zoper njega vodil osebni stečaj in da je v teku preizkusna doba za odpust obveznosti po ZFPPIPP, na odločitev v stvari ne more vplivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je vložil dne 8. 11. 2016. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik z obravnavano prošnjo uveljavljal dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazensko preiskovalni zadevi opr. št. I Kpr 5791/2016, ki se vodi na Okrožnem sodišču v Kranju. V skladu z določbami od 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) morata biti za odobritev BPP kumulativno izpolnjena dva pogoja: materialni in objektivni. Tožena stranka pojasnjuje, da je pri presoji ali tožnik izpolnjuje materialni pogoj za odobritev BPP, izhajala iz določbe 13. člena ZBPP, po kateri se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca, oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine, ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in znaša 292,56 EUR, dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka pa 585,12 EUR. Nadalje navaja, da je tožnik od 13. 5. 2014 do 11. 8. 2015 opravljal gospodarsko dejavnost kot samostojni podjetnik, nato pa je bil zoper gospodarski subjekt A.A. uveden postopek osebnega stečaja. Tožnik je prošnji priložil plačilne liste za mesce julij, avgust in september 2016, iz katerih izhaja, da prejema neto plačo v višini 621,77 EUR. Enako izhaja tudi iz evidence FURS, iz katere pa izhaja še, da je tožnik dne 12. 8. 2016 prejel tudi regres v višini 304,50 EUR. Regres je, skladno s 23. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, tožena stranka upoštevala kot občasni dohodek v višini 158,22 EUR (304,50 EUR - 146,28 EUR (0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka)). Skladno z navedenimi podatki je tožena stranka ugotovila, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnika 674,51 EUR, kar pomeni, da ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP.

3. Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava, torej iz tožb enih razlogov iz 1. in 3. alineje prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Toženi stranki očita, da pri ugotavljanju dejanskega stanja ni upoštevala okoliščine, na katero je opozoril v svoji prošnji opozoril, in sicer da je v postopku osebnega stečaja, ki je bil začet 30. 6. 2015 in se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Iz plačilnih list, ki jih je priložil prošnji, je razvidno, da se polovica njegovega dohodka odvaja v stečajno maso in s tem delom premoženja ne more razpolagati. Iz plačilne liste za mesec oktober 2016 je razvidno, da je bila na njegov račun nakazana le razlika v znesku 426,70 EUR, kar je manj kot znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Nadalje navaja, da je zaradi osebnega stečaja omejen pri razpolaganju s svojim premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)), tega pa tožena stranka pri odločitvi ni upoštevala. V skladu s sodno prakso (sodba UPRS, št. II U 190/2016), se pri odločanju o dodelitvi BPP ne upošteva premoženje, če z njim prosilec dejansko ne more razpolagati. Tožnik je v prošnji navedel, da je v postopku osebnega stečaja, iz priloženih plačilnih list pa je razvidno, da se velik del njegovega dohodka odvaja v stečajno maso, to pa tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala in je tako napačno ugotovila dejansko stanje.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Po določbi prvega odstavka 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Za ugotovitev materialnega položaja prosilca in njegove družine se, kot to predpisujeta prvi in drugi odstavek 14. člena ZBPP, uporabljajo določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) o načinu ugotavljanju materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne pomoči. Glede na navedene zakonske določbe, se BPP ne dodeli prosilcu, ki ima premoženje, katerega vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je vrednost 13.862,88 EUR; ki ima osebne avtomobile ali enosledna vozila, ki presegajo vrednost 8.086,86 EUR (18. člen ZUPJS in 27. člen ZSVarPre); oziroma, če njegov mesečni dohodek (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v 8. členu ZSVarPre in znaša od 1. 8. 2016 dalje 292,56 EUR (Ur. list RS, št. 66/2016).

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša ugotovljeni tožnikov mesečni dohodek 677,51 EUR, čemur tožnik v tožbi niti ne ugovarja. Tožnik zato, tudi po mnenju sodišča, ne izpolnjuje predpisanega subjektivnega pogoja za dodelitev BPP.

8. Navedba tožnika v opombah prošnje za dodelitev BPP, iz katere izhaja, da naj bi se zoper prosilca vodil osebni stečaj in da je v teku preizkusna doba za odpust obveznosti po ZFPPIPP, na odločitev v stvari ne more vplivati. Iz k prošnji priloženih plačilnih list sicer izhaja, da je bilo na TRR B.B. izvedeno nakazilo v višini 430,97 EUR, iz česar pa ni moč sklepati, kakor napačno meni tožnik, da so bila sredstva nakazana na fiduciarni račun stečajnega upravitelja na podlagi sklepa sodišča o zasegu denarnega dobroimetja na denarnemu računu stečajnega dolžnika. Navedbe tožnika v tožbi, ki se nanašajo na omejitve tožnika pri razpolaganju s premoženjem zaradi osebnega stečaja tako predstavljajo tožbeno novoto, ki jo v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 sodišče ne more upoštevati.

9. Ne glede na navedeno, pa sodišče dodaja, da ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa za okoliščino, ki vpliva na ugotavljanje materialnega položaja osebe (zmanjšanje lastnega dohodka je mogoče le za v relevantnem obdobju izplačano preživnino v povprečni mesečni višini (14. člena ZSVarPre)). Organ za BPP tako ni imel podlage za odštevanje spornega odhodka od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. II U 190/2016, ki jo v tožbi navaja tožeča stranka, se ne nanaša na dohodek prosilca za brezplačno pravno pomoč, temveč na ugotavljanje premoženja, ki ga ima prosilec oziroma njegovi družinski člani, oziroma na okoliščine, zaradi katerih z njim dejansko ne morejo razpolagati (tretji odstavek 14. člena ZBPP) in zato v konkretni zadevi ni relevantna.

10. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno s 1. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.