Jedro

Dokazno breme premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Da bi predlagatelj s predlogom taksne oprostitve uspel, mora vsebinsko predpostavko zatrjevati (poleg tega pa še dokazati – izkazati).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, dovolilo pa obročno plačilo.

Zoper sklep se pritožuje toženec s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da toženec preživlja še mladoletno hčerko M., rojeno ..., s katero živi v skupnem gospodinjstvu, zaradi česar je izpodbijana odločitev napačna.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom le-teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1 (1), enako pred tem v času vložitve predloga veljaven tretji odstavek 168. člena ZPP in prvi odstavek 13. člena ZST (2)). O oprostitvi odloči sodišče na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1 oziroma v času vložitve predloga veljaven prvi odstavek 169. člena ZPP in tretji odstavek 13. člena ZST), le-ta pa je dolžna predlogu priložiti dokaze oziroma izjavo, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva (drugi odstavek 12. člena ZST-1; 169. člen ZPP; 13. člen ZST). Dokazno breme premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Da bi torej predlagatelj s predlogom taksne oprostitve uspel, mora vsebinsko predpostavko (da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani) zatrjevati (poleg tega pa še dokazati - izkazati). Ne le, da predloga za oprostitev plačila sodnih taks toženec v tej zadevi ni utemeljeval (konkretizirano) z v pritožbi zatrjevanim dejstvom (da preživlja še mladoletno hčerko M., rojeno ..., s katero živi v skupnem gospodinjstvu), in torej sodišče tega ni moglo upoštevati, temveč predstavljajo te trditve tudi pravno nedopustno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP (3).

Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusi s odišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ker pritožbeni razlogi niso pravno upoštevni, p ritožbeno sodišče pa kakšne po uradni dolžnosti upoštevne postopkovne kršitve ali zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo, je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Zakon o sodnih taksah - ZST-1, Uradni list RS, št.37/08, v nadaljevanju ZST-1; Zakon o sodnih taksah - ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04, v nadaljevanju ZST; Razlogov, zakaj tega ni navajal v predlogu, pritožnik v pritožbi sploh ne navaja;