Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je vrhovno sodišče v isti zadevi v zahtevi javnega tožilca za varstvo zakonitosti izpodbijano pravnomočno odločbo organa druge stopnje spremenilo tako, da je postopek za prekršek zoper kaznovanega ustavilo, je šteti, da v tej zadevi ne obstoji več taka odločba, ki jo je moč izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo na podlagi 203. člena zakona o prekrških.
Zahteva zagovornice kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.
Z odločbo občinskega sodnika za prekrške spoznan za odgovornega pod točko 1) prekrška po 5. točki 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 227. člena ZTVCP in pod točko 2) prekrška po 28. točki 1. odstavka 226. člena ZTVCP ter kaznovan za prekršek pod točko 1) z denarno kaznijo po 1.600 SIT in za prekršek pod točko 2) z denarno kaznijo po 1.900 SIT, nato pa mu je bila izrečena enotna denarna kazen 3.500 SIT, poleg tega pa mu je bil po 39. členu zakona o prekrških izrečen še varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca. Republiški senat za prekrške v Ljubljani je zavrnil pritožbo obdolženčeve zagovornice kot neutemeljeno in potrdil odločbo organa prve stopnje.
Zagovornica kaznovanega je zoper odločbo organa druge stopnje vložila dne 19.1.1993 zahtevo za sodno varstvo, v kateri predlaga, naj se postopek za prekršek zoper ustavi iz vseh razlogov izpodbojnosti.
Zahtevo zagovornice za sodno varstvo je treba šteti za nedovoljeno. Iz predloženega spisa se vidi, da je v isti zadevi Javni tožilec RS zoper pravnomočno odločbo občinskega sodnika za prekrške v zvezi z odločbo Republiškega senata za prekrške vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ker so bile kršene določbe 2. in 6. odstavka 181. člena ter 1.odstavka 182. člena zakona o prekrških. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo zahtevi Javnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno odločbo spremenilo tako, da se postopek za prekršek zoper kaznovanega ustavi. V zvezi s to izrečeno sodbo je treba šteti, da v zadevi ne obstoji nobena taka odločba, katero bi bilo mogoče izpodbijati zahtevo za sodno varstvo na podlagi 203. člena zakona o prekrških. Glede na to, da je vložena zahteva zagovornice kaznovanega zaradi spremenjenega stanja zadeve postala nedovoljena, jo je bilo treba v skladu z določbo 2. odstavka 204. člena zavreči.