Jedro

Sam izbris iz registra stalnega prebivalstva še ne zadostuje, da je nekdo upravičen do odškodnine, ampak mora biti podanih več kumulativno izpolnjenih pogojev in izbris je zgolj eden izmed njih.

Med strankama ni sporno, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako je bilo nesporno ugotovljeno, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, torej v prvo kategorijo upravičencev ne more spadati. Sodišče prav tako ugotavlja, da tožnik ne zanika, da dejansko ni vložil vloge za izdajo dovoljenje za stalno prebivanje ali vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnika za določitev denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. V obrazložitvi odločbe pojasnjuje, kateri pogoji se zahtevajo po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP), da je lahko nekdo upravičenec do odškodnine, in s tem v zvezi citira določilo 2. člena navedenega zakona. Nadalje navaja, da je prvostopenjski organ pri vpogledu v uradne evidence ugotovil, da je bil tožnik dne 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in od takrat dalje v Republiki Sloveniji nima prijavljenega stalnega prebivališča. Iz matičnega registra in registra državljanov je razvidno, da tožnik ni državljan Republike Slovenije in tudi nikoli ni vložil vloge za sprejem v slovensko državljanstvo. Nadalje je iz evidence registra tujcev razvidno, da tožniku ni bilo izdano dovoljenje za stalno prebivanje in da ni vložil nobene zahteve za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, kar posledično pomeni, da prvostopenjski organ ni sprejel nikakršne odločitve, vezane na njegovo stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Ne glede na to, da je bil dne 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ne spada v nobeno od kategorij upravičencev do povračila škode, ki jih določa ZPŠOIRSP, ker nikoli ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje oziroma ni pridobil slovenskega državljanstva, ker ni vložil nobene zahteve za pridobitev stalnega prebivanja oziroma zahteve za pridobitev državljanstva in bi mu bila le ta zavrnjena, zavržena ali bi bil postopek ustavljen, kar so pogoji, ki jih določa ZPŠOIRSP za določitev upravičencev. Glede na navedeno tožnik ni upravičen do povračila škode, povzročene z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva, zato je bila njegova vloga zavrnjena.

2. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 3. Tožnik v tožbi navaja, da je v času bivanja v Republiki Sloveniji imel veljavne dokumente tako Republike Slovenije kot bivše SFRJ za stalno prebivanje v Ljubljani. Zaradi odpovedi v podjetju, v katerem je bil zaposlen, je odpotoval na krajši obisk k družini, ki živi v Bosni in Hercegovini, potem, ko se je poskusil vrniti, pa dokumenti niso bili več veljavni. Zaradi tega mu je onemogočeno vlaganje zahteve za sprejem v slovensko državljanstvo. Meni, da mu pravica do sprejema v slovensko državljanstvo pripada sama po sebi, ker je imel stalno prebivališče v Ljubljani približno 20 let in je bil zaposlen v Sloveniji približno 21 let. Bil je proti svoji volji izgnan iz države in zato meni, da ima pravico do nadomestila škode, ki jo je utrpel zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da mu je tožena stranka dolžna plačati odškodnino od datuma izbrisa dalje do datuma dokončanja tega sodnega postopka, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v svoji odločbi obrazložila, zakaj tožnik ni upravičen do povračila škode in pri teh navedbah vztraja ter jih v izogib ponavljanju ne navaja. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. ZPŠOIRSP v prvem odstavku 2. člena določa, da je upravičenec ali upravičenka do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, in je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobila dovoljenje za stalno prebivanje, ali je bila po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. V drugo kategorijo upravičencev pa skladno z drugim odstavkom 2. člena ZPŠOIRSP spadajo tisti, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, in so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in še pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji vložili vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali vlogo za sprejem v državljanstvo in je bila vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, razen v primeru, če je bila vloga zavrnjena zaradi nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo Republike Slovenije, mednarodne odnose ali izvrševanja kaznivih dejanj, ali je bil postopek ustavljen zaradi nesodelovanja stranke pri ugotavljanju teh razlogov in če je oseba v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi, zavrženju ali ustavitvi postopka v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela. Gre torej za dve kategoriji upravičencev: eni so tisti, ki so bodisi pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, ali pa so bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije, druga kategorija pa so tisti, ki so bili prav tako izbrisani, in so bile njihove vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo zavrnjene, zavržene, ali je bil postopek ustavljen ob hkratnem izpolnjevanju še nekaterih drugih z zakonom določenih pogojev. V obeh primerih pa je osnovni pogoj, da je lahko nekdo upravičenec do povračila škode ta, da je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva.

7. Sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako je bilo nesporno ugotovljeno, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, torej v prvo kategorijo upravičencev ne more spadati. S tem v zvezi sodišče v zvezi s tožbeno navedbo, da bi bilo potrebno tožnika šteti za državljana Republike Slovenije, ker da mu po njegovih navedbah državljanstvo avtomatično pripada, pojasnjuje, da v kolikor želi biti nekdo sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, mora najprej vložiti ustrezno vlogo, iz obrazložitve izpodbijanega akta pa ne izhaja, da bi bila taka vloga vložena. V postopku ugotavljanja pravice do odškodnine zaradi izbrisa je upravni organ vezan na dejstva, ki izhajajo iz uradnih evidenc ter na dokazila, ki jih predloži stranka, pri čemer niti iz podatkov uradnih evidenc ne izhaja, da bi bil tožnik državljan Republike Slovenije in tudi sam tega ni dokazal. 8. Sodišče prav tako ugotavlja, da tožnik ne zanika, da dejansko ni vložil vloge za izdajo dovoljenje za stalno prebivanje ali vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, vendar v tožbi navaja, da vloge za sprejem v državljanstvo ni mogel vložiti, ker se ni mogel vrniti v Slovenijo in mu je bila zato onemogočena vložitev zahteve za sprejem v državljanstvo. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da zakon ne določa, da bi lahko bili upravičenci do odškodnine tisti, ki iz kakršnihkoli razlogov vloge niso mogli vložiti. Sodišče želi s tem v zvezi pojasniti, da je vlogo možno vložiti na več načinov in da bi bilo možno vlogo bodisi za dovoljenje za stalno prebivanje bodisi za sprejem v državljanstvo vložiti tudi pri slovenskem predstavništvu v tujini, ne glede na to pa ima vsakdo možnost vlogo poslati k pristojnemu organu tudi po pošti.

9. Glede tožbenih navedb, da tožniku pripada odškodnina zaradi tega, ker je bil proti volji izgnan iz države oziroma ker je bil izbrisan, pa sodišče pojasnjuje, da skladno z ZPŠOIRSP sam izbris iz registra stalnega prebivalstva, ki v tem primeru ni sporen, še ne zadostuje, da je nekdo upravičen do odškodnine, ampak mora biti podanih več kumulativno izpolnjenih pogojev in izbris je zgolj eden izmed njih. Tožnik pa ne izpolnjuje tudi drugih pogojev, kot je bilo že pojasnjeno v tej sodbi.

10. Ker je odločitev prvostopenjskega organa pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo.

K točki II izreka:

11. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi glede zahtevka za povrnitev stroškov postopka, saj četrti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.