21. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 5. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 940/2004 z dne 28. 2. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. P 461/95 z dne 20. 7. 2004 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je delno zavrglo ter delno zavrnilo predlog pritožnika (v pravdnem postopku toženca) za obnovo pravdnega postopka. Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev sodišč o zavrženju predloga za obnovo postopka temelji na ugotoviti, da bi pritožnik dokaz z izvedencem lahko predlagal že v rednem postopku, zato obnova iz razloga po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) ni dopustna. Odločitev sodišč o zavrnitvi predloga za obnovo postopka pa temelji na ugotovitvi, da pritožnik niti razloga iz 2. točke (da mu z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodišče) niti razloga iz 3. točke 394. člena ZPP (odsotnost pritožnika v trajanju več kot treh mesecev ob vročitvi prve vloge v postopku) ni izkazal.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Nasprotuje stališču sodišč o pravilnosti opravljenih vročitev v rednem postopku. Vztraja pri stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje prevzemnika odvetniške pisarne vsaj pozvati k izjasnitvi o tem, ali je morebiti prevzel njegovo zastopanje ali ne. Opozarja, da sta Okrožno in Okrajno sodišče v Kopru v drugih primerih tudi tako ravnali. Meni, da je sodišče s tem, ko mu je sodna pisanja vročalo prek sodne deske, poseglo v njegovo pravico do obravnavanja pred sodiščem. Po njegovem mnenju bi mu moralo postaviti vsaj pooblaščenca za sprejemanje pisanj oziroma začasnega zastopnika. Sodišču prve stopnje še očita, da tudi ni ocenilo predloženega izvedenskega mnenja. Tudi Višjemu sodišču očita, da ni ocenilo novih dokazov. Dodaja še, da bi moralo sodišče razpisati glavno obravnavo ter mu tako dati možnost, da utemelji svoje navedbe. Sklicuje se tudi na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki naj bi mu bila kršena zaradi dvanajst let trajajočega postopka.

B.

3.Predmet tega postopka z ustavno pritožbo je zgolj sklep sodišč o zavrnitvi oziroma zavrženju pritožnikovega predloga za obnovo postopka. Ustavno sodišče se je zato omejilo na presojo, ali je bila ob odločanju o predlogu za obnovo postopka pritožniku kršena katera od človekovih pravic oziroma temeljih svoboščin. Zato pritožnik kršitve pravice iz 22. člena Ustave ne more utemeljiti z očitki, ki se nanašajo na postopek, v katerem je pravdo izgubil.

4.Pritožnik nasprotuje stališču sodišč, po katerem je treba sodna pisanja v primeru, ko pooblaščeni odvetnik preneha opravljati odvetniški poklic, do prejema pooblastila novega odvetnika vročati neposredno stranki. Nasprotuje torej odločitvi sodišč, da obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP ni podan. Ti očitki po vsebini pomenijo le ugovor zmotne uporabe prava, s tem pa glede na določbo prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

5.Z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) bi bili lahko pomembni očitki, da sodišči novih dejstev in dokazov, to je predloženega izvedenskega mnenja, nista ocenili. Vendar pritožnik tega očitka v pritožbi ni uveljavljal. Navedeno pomeni, da pravnih sredstev po vsebini ni izčrpal. Zato teh očitkov tudi v postopku z ustavno pritožbo ne more uveljavljati (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Enako velja glede pritožnikovih očitkov, da je sodišče v drugih primerih postopalo drugače, da bi mu moralo postaviti pooblaščenca za sprejemanje pisanj oziroma začasnega zastopnika ter da bi moralo razpisati narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka.

6.V čem vidi kršitev 23. in 25. člena Ustave, pritožnik ne pojasni, zato Ustavno sodišče teh očitkov ni preizkušalo.

7.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.Pritožnik uveljavlja tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Od 1. 1. 2007 ureja varstvo te pravice Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 – ZVPSBNO). Glede na to, da Ustavno sodišče ni pristojno neposredno presojati kršitve človekovih pravic, ki nastanejo z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja sodišča, je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ter prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel z dvema glasovoma proti enemu. Proti je glasovala sodnica Krisper Kramberger. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger