Jedro

Dejstvo, da prekrškovno in predmetno pravdno zadevo, ki se obe nanašata na toženca, obravnava ter v njih odloča ista sodnica, bi morebiti lahko utemeljevalo le odklonilni razlog, ki pa ga toženec ni opredeljeno uveljavljal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje najprej zavrglo predlog toženca(1) za izločitev razpravljajoče sodnice, nato pa odločilo, da ostane sklep o izvršbi (Okrajnega sodišča v Ljubljani) VL 72038/2012 z dne 24. 5. 2012 v celoti v veljavi, tako da je toženec dolžan tožnici plačati znesek 12.237,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2012 do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 451,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka.

2. Zoper sodbo in sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), neizločitve razpravljajoče sodnice ter drugih grobih in nedopustnih kršitev (2) pritožuje toženec. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugotovi, da je razpravljajoča sodnica pristranska ter jo s sklepom izloči, izpodbijano sodbo ustrezno spremeni ali jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče nikoli ni pravilno in nedvomno ugotovilo, kdo je bil dejanski voznik vozila Škoda, ampak je kar določilo, da je to bil toženec, čeprav to ne drži. Posledično se o ostalem ni izjavljal. Ves čas obravnave pa je bil sum v pristranskost razpravljajoče sodnice (3), toženec pa pod težo strahu, da bo obravnavan nepošteno ali pristransko. Sodišče dejanskega stanja zadeve ni ugotovilo, upoštevajoč da je bil toženec v prometni nesreči poškodovan in v nezavesti ter se dogodka „skoraj“ (4) ne spominja. Trdi, da je vozilo Škoda vozil to noč nekdo drug. Sklicuje se tudi na sodbo (!?) tega sodišča, ki naj bi razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v prekrškovni zadevi. Navaja, da je bila v predmetnem pravdnem postopku (?) zaslišana priča L. K., ki je priznal, da je kritičnega dne in ure vozi vozilo Škoda in celo izpovedal, da je zakrivil nesrečo, zato zahteva, da se zasliši še enkrat. Zaslišana ni bila niti predlagana priča A. Z. ki je videla kraj nesreče in njene okoliščine. Trdi, da škode ni povzročil. 3. Na pritožbo je odgovorila tožnica, ki v odgovoru meni, da je pritožba neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep:

5. Dejstvo, da prekrškovno in predmetno pravdno zadevo, ki se obe nanašata na toženca, obravnava (5) ter v njih odloča ista sodnica, bi morebiti lahko utemeljevalo le odklonilni razlog (6. točka 70. člena ZPP), ki pa ga toženec ni opredeljeno uveljavljal (četrti odstavek 72. člena ZPP). Predlog je toženec utemeljeval zgolj z mnenjem, da ne more o obeh (6) zadevah odločati razpravljajoča sodnica (7). Tak (nepopoln) predlog pa zavrže s sklepom sodnik, ki zadevo obravnava (šesti odstavek 72. člena ZPP). Odločitev o zavrženju toženčevega predloga za izločitev razpravljajoče sodnice je zato pravilna v dejanskem in pravnem pogledu (8). In ker pri odločanju o tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo kakšne kršitve procesnih določb, niti zatrjevane (9) niti upoštevne po uradni dolžnosti (10), je pritožbeno sodišče pritožbo glede navedenega kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sodbo:

6. Sodišče je pri odločanju vezano na trditveno in dokazno podlago strank (2., 7. in 212. člen ter 180. člen (za tožbene trditve – v tožbi zatrjevana dejstva) in 278. člen (za ugovorne trditve – v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva) ZPP - razpravno načelo). Upošteva lahko le tiste trditve in dokaze, ki jih stranki navedeta najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo (prvi odstavek 286. člena ZPP; na poznejših narokih lahko stranke navajajo nova dejstva in nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku - četrti odstavek 286. člena ZPP). Toženec je v ugovoru na sklep o izvršbi navedel le, da … še poteka obravnava o tem, kdo je vozilo Škoda … 26. 10. 2011 sploh vozil (ni trdil, da ga ni!). Na trditev tožnice (v vlogi „dopolnitev tožbe“), da je vozilo vozil toženec in povzročil škodo, toženec ni odgovoril, ni zanikal tega. Ker po prvem odstavku 214. člena ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala, dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, pa se po se po drugem odstavku 214. člena ZPP štejejo za priznana, so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki toženca (da ni bil voznik, da nesreče ni povzročil …). Povsem izmišljeni (in zato neutemeljeni) pa so pritožbeni očitki o tem, da je bila v predmetnem pravdnem postopku zaslišana priča L. K. (ki da je priznal, da je kritičnega dne in ure vozil vozilo Škoda in celo izpovedal, da je zakrivil nesrečo) ter da ni bila zaslišana niti predlagana priča A. Z. (ki da je videla kraj nesreče in njene okoliščine) (11).

7. Pritožbeni očitek zgrešene zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je torej neutemeljen, kot so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki glede zagrešenih postopkovnih kršitev (kršitev ZPP). Ker razlogi, zaradi katerih je bila pritožba zoper sodbo vložena, niso podani, niti niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po drugem odstavku 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Ker pravdni stranki povrnitve stroškov pritožbenega postopka nista uveljavljali, je odločitev o tem odpadla.

(1) V odločbi je očitno pomotoma navedeno, da gre za predlog tožnika.

(2) Glede tega so pritožbene trditve nerazumljive!?.

(3) Konkretizacija teh trditev in insinuacije v pritožbi pritožbenemu sodišču niso razumljive.

(4) Kaj je to skoraj, toženec ne pove.

(5) Sodi.

(6) Prekrškovni in pravdni.

(7) Pristranskost (natančneje sum pristranskosti, pa tudi nepoštenosti), ki jo toženec zatrjuje v pritožbi, je ne glede na nekonkretiziranost, navrženost in delno nerazumljivost trditev nedopustna, s tem pa neupoštevna pritožbena novota (po prvem odstavku 337. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navajati oziroma predložiti prej (v postopku pred sodiščem prve stopnje).

(8) Razpravljajoča sodnica ni odločila, da je neutemeljen predlog za njeno izločitev, pač pa da je predlog nedopusten (!), da ni procesnih predpostavk za odločanje o predlogu.

(9) Razpravljajoča sodnica je za zavrženje predloga, ki ni imel razumne podlage, imela zakonsko podlago v citirani določbi šestega odstavka 72. člena ZPP; ne gre za (kot pravi toženec v pritožbi) neko načelo „kadija te toži, kadija te sodi“(!?), pač pa za odločanje, ko toženec (kot predlagatelj izločitve) ni naredil tega, „kar mu veleva postava“, to je ni izkazal predpisanih predpostavk za vsebinsko odločanje o njegovem predlogu.

(10) Te so naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, uporabljajo pa se (glede pritožbe zoper sklep) na podlagi prvega odstavka 366. člena ZPP.

(11) PričaL. K. v tem postopku ni bila zaslišana, kot tudi ni bilo predlagano zaslišanje priče A. Z.; celotno toženčevo osporavanje tožničinemu zahtevku so bile zgolj ugovorne trditve, opisane v tej točki obrazložitve, ne da bi toženec predlagal izvedbo kakšnega dokaza.