Jedro

Zmotne so pritožbene navedbe, da že vložitev odgovora na tožbo preprečuje izdajo zamudne sodbe, saj prvi odstavek 278. člena ZPP določa, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen.

Sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva ni bilo dolžno pozvati toženko, da dopolni navedbe iz odgovora na tožbo in da predloži listine in dokaze, saj jo je sodišče prve stopnje na to opozorilo že v pozivu, da odgovori na tožbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se zamudna sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik zatrjuje, da je toženka solastnica do 3/5 nepremičnin ID znak 0000, ID znak 1111, ID znak 2222 in ID znak 3333,(1) ki jih je dobila v last na podlagi darilne pogodbe z dne 27. 7. 2010 od svojega očeta A. A.(2) Solastnik do 2/5 nepremičnine je bil pok. B. B., tožnikov oče. Brata A. A. in B. B. sta sklenila razdelilno pogodbo 17. 4. 1997, s katero sta želela izigrati dediče B. B. in na podlagi katere je A. A. pridobil solastniški delež v višini 2/3. Brata sta dva dni kasneje sklenila dogovor, da vsakemu pripada delež na nepremičninah v obsegu ½. Toženka kot pravna naslednica A. A. ima zato za 1/10 prevelik solastninski delež. Tožnik je nujni dedič po pok. B. B., ki mu pripada 1/10 zapuščine, zato zahteva vpis 1/100 deleža na nepremičninah, ki so v lasti toženke.

2. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, da je pravno veljaven dogovor, ki sta ga podpisala 19. 4. 1997 A. A. in B. B., s katerim sta ugotovila, da sta solastnika nepremičnin vsak do ½. Prvo sodišče je toženki naložilo, da je dolžna izstaviti tožniku zemljiškoknjižno listino z zemljiškoknjižnim dovoljenjem, na podlagi katere se bo tožnik vknjižil pri 3/5 solastninskega deleža toženke na nepremičninah do 1/100 od celote, sicer bo takšno listino nadomestila zamudna sodba. Toženka je dolžna plačati tožniku še pravdne stroške v znesku 114,00 EUR.

3. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku(3) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je pravočasno odgovorila na tožbo, zato sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da odgovora na tožbo ni bilo, ker odgovor na tožbo ni obrazložen. Pogoji za izdajo zamudne sodbe so podani le v primeru, če bi toženka zamudila rok za odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje bi moralo toženko, kot prava neuko stranko, pozvati na dopolnitev navedb v smislu materialno procesnega vodstva. Tožena stranka tudi pravilno ni navedena. Tožnik z ugotovitvenim zahtevkom zahteva, da se ugotovi veljavnost dogovora z dne 19. 4. 1997, zato bi moral tožiti stranke tega dogovora, to sta A. A. in B. B., ki je sicer pokojni, zato bi tožnik moral s tožbo zajeti njegove pravne naslednike. Treba bi bilo tudi razveljaviti odgovor z dne 17. 4. 1997, na podlagi katerega je bil izveden vpis solastninskega deleža toženke do 3/5 v zemljiško knjigo in nato ugotoviti veljavnost dogovora z dne 19. 4. 1997. Tožba tožnika je nesklepčna, ker iz navedb ne izhaja zahtevana posledica iz tožbenega zahtevka. Iz tožbenih navedb ne izhaja, na kakšni pravni podlagi pripada tožniku 1/10 zapuščine po pok. B. B., saj ostali dediči niso navedeni in bi lahko imeli kakšne ugovore zoper tožnikov zahtevek.

4. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in da se potrdi zamudna sodba.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 338. člena se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato teh pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva moralo pozvati toženko, da dopolni navedbe iz odgovora na tožbo in da predloži listine in dokaze, saj jo je sodišče prve stopnje na to opozorilo že v pozivu, da odgovori na tožbo. Zmotne so pritožbene navedbe, da že vložitev odgovora na tožbo preprečuje izdajo zamudne sodbe, saj prvi odstavek 278. člena ZPP določa, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Iz obrazložitve odgovora na tožbo pa mora še izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo. Pravilne so sicer ugotovitve sodišča prve stopnje, da toženka v odgovoru na tožbo ni posebej navedla, v kakšnem obsegu nasprotuje tožbenemu zahtevku, zmotna pa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se toženka ni opredelila glede veljavnosti dogovora med A. A. in B. B. z dne 19. 4. 1997, saj je v odgovoru na tožbo navedla, da je treba sestaviti novo pogodbo o delitvi, hkrati pa je tudi opozorila, da je predpostavka za veljavnost pogodbe, da se bodo s pogodbo strinjali vsi dediči po pok. B. B. Že iz te trditvene podlage izhaja vsebinsko nestrinjanje s tožbenim predlogom, da se dogovor z dne 19. 4. 1997 šteje kot pravno veljaven.

8. Iz trditvene podlage tožnika izhaja, da je toženka pridobila solastninsko pravico na nepremičninah na podlagi darilne pogodbe z dne 27. 7. 2010, katere razveljavitev tožnik ne zahteva, enako pa ne zahteva razveljavitve pogodbe z dne 17. 4. 1997, na podlagi katere sta A. A. in B. B. vpisala (so)lastninsko pravico na nepremičninah. Pritožba zato utemeljeno navaja, da je tožba v tem delu nesklepčna, utemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, ki smiselno izhajajo tudi iz odgovora na tožbo, da je treba upoštevati v postopku tudi dediče po pok. B. B. in sopogodbenika A. A. 9. Namen zamudne sodbe je sankcionirati pasivnost toženca, če ne odgovori na tožbo v zakonsko določenem roku (glej prvi odstavek 318. člena ZPP), hkrati pa mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP(4)). Prav teh pravotvornih dejstev, ki jih je pritožbeno sodišče že podrobno izpostavilo in s katerimi bi tožnik moral utemeljiti tožbeni zahtevek, tožnik ni navedel, zato tudi iz teh razlogov niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

10. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (353. člen ZPP).

11. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1): V nadaljevanju nepremičnine.

Op. št. (2): Toženka v pritožbi zatrjuje, da je A. A. njen mož.

Op. št. (3): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (4): Glej tudi druge pogoje iz 318. člena ZPP.