Jedro

V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike so predpisane kontrole, ki se izvajajo na tam predpisan način, pri čemer se upošteva (med drugim) tudi Uredba 796/2004/ES. Med metodami, ki jih organ uporablja pri izvajanju kontrol, se pri kontroli na kraju samem, kjer kontrolor pregleda kmetijske parcele ter vse poljine na posameznem GERK-u, lahko kot pomoč uporabljajo ortofoto posnetki, podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in satelitski posnetki. Organ prve stopnje je tako pri svoji odločitvi upošteval poleg mapne kopije še druga dopustna sredstva, v potrditev pravilnosti odločitve pa je organ druge stopnje pribavil še barvni print ortofoto posnetka za leto 2006 in ga primerjal s printom za leto 2009.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 33101-53192/2007/40 z dne 11. 12. 2009, ugodil naslednjim zahtevkom tožnika: - poljščine na njivah, vrsta podpore ekološko kmetovanje, št. enot 0,30, v znesku 89,42 EUR, - travinje, vrsta podpore ekološko kmetovanje, št. enot 82,08, v znesku 18.676,98 EUR ter vrsta podpore reja domačih živali v osrednjem območju velikih zveri, št. enot 82,08, v znesku 2.389,31 EUR, kar je skupno 21.155,71 EUR (1. točka izreka), pri čemer se izplačilo zniža zaradi več kot enega odobrenega podukrepa KOP za 7,33 EUR in zaradi kršitev predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju za 1 % v višini 211,48 EUR, kar potem skupno znaša 20.936,90 EUR (2. točka izreka), zavrnil pa je zahtevke tožnika: travinje, vrsta podpore ekološko kmetovanje in reja domačih živali v osrednjem območju velikih zveri, obe za 16,51 enot (3. točka izreka), ugotovil, da odobrena sredstva znašajo več kot že izplačana sredstva, zaradi česar je naložil tožniku način povrnitve preveč izplačanih sredstev (4. točka izreka), določil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka) in še ugotovil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (6. točka izreka). Drugostopni organ je z odločbo, št. 33101-366/2010/2 z dne 10. 9. 2010, zavrnil pritožbo tožnika ter po nadzorstveni pravici spremenil 1. točko izreka prvostopne odločbe v delu, ki se nanaša na število enot in višino priznanih zneskov ter 4. točko v delu, ki se nanaša na znesek preveč plačanih sredstev. V obrazložitvi je prvostopni organ uvodoma navedel, da gre v zadevi za ponovno oziroma tretje odločanje in povzel ugotovitve prejšnjih odločb ter navedel, da je v ponovnem postopku odločil o zahtevkih EK in ZVE iz Zbirne vloge stranke z dne 30. 4. 2007. Pri presoji dokazov je upošteval 10. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP). Uporabil je Zapisnik o kraju samem, št. 100292257/POV/3 z dne 10. 5. 2008 (v nadaljevanju Zapisnik 1), Zapisnik 2 z dne 31. 5. 2008 (katerega verodostojnost je tožnik v prejšnjem postopku izpodbijal) ter digitalne orto-foto posnetke iz 2006 ter 2009 (ki so bili narejeni do konca maja 2009 iz spletnega pregledovalnika GERK/RABA in GERK-ih, prijavljenih v Zbirnih vlogah za 2006, 2007 in 2008). Iz Zapisnika 1 je razvidno, da sta bila pregledana samo dva GERK-a: PID 3147389 in 3364972, pri čemer pri tem pregledu ni bila ugotovljena nobena napaka, tožnik nanj tudi ni imel pripomb in ga je podpisal, kar pomeni, da je postal javna listina po 80. členu ZUP. Navedbe v tem zapisniku je zato organ upošteval kot resnične in dokazane, razen navedbe, za katere je bilo kasneje z novo javno listino Zapisnikom 2 z dne 31. 5. 2008 dokazano nasprotno. Iz zapisnika 2 je razvidno, da so bili ponovno pregledani GERK-i: PID 3153506, 3147389, 3364972 in 3175085. Na GERK-u 3153506 – Cesta je kontrolor ugotovil površino 10,32 ha z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, na preostalem delu v velikosti 5,51 ha pa je bila ugotovljena dejanska raba 1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju in dejanska raba 1500 – drevesa in grmičevje (1000 m2). Na GERK-u 3147389 – Ob obori je kontrolor ugotovil površino 25,08 ha z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, na preostalem delu v velikosti 5,70 ha pa je bila ugotovljena dejanska raba 1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju, dejanska raba 1500 – drevesa in grmičevje (1000 m2) in dejanska raba 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem. Na GERK-u 3175085 – Pri spodnjem hlevu je kontrolor ugotovil površino 41,33 ha z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, na preostalem delu v velikosti 10,65 ha je bila ugotovljena dejanska raba 1500 – drevesa in grmičevje (1000 m2) in dejanska raba 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem. Zapisnik 2 sta podpisala kontrolor in tožnik ter dodala opombe, pri čemer je tožnik poudaril, da so vse površine iz Zbirne vloge iz 2007 obdelane (paša, košnja, vzdrževanje), da s podpisom zapisnika potrjuje svojo prisotnost, se pa ne strinja z vsebino v celoti, v naknadno poslani pripombi pa je navedel, da lokacije neupravičeno izločenih površin GERK-ov na grafičnih podlagah niso usklajene s površinami in lokacijo v naravi. Organ je nadalje navedel, da je tožnik v zbirni vlogi prijavil GERK PID 3147389 – Ob obori v velikosti 30,78 ha z dejansko rabo 1300 trajni travnik. Iz navedb kontrolorja v zapisniku 2 je razvidno, da je na tem GERK-u v velikosti 5,70 ha ugotovljena neustrezna raba in kmetijska rastlina. Glede na pripombe tožnika je organ pri presoji teh navedb poleg meritev iz Zapisnika 2 in Zapisnika 1 uporabil orto-foto posnetke iz 2006 ter posnetke narejene do konca maja 2009. Iz teh posnetkov je razvidno, da je na pretežnem delu GERK-a dejanska raba 1300 – trajni travnik. Na delu v velikosti 1,00 ha ostaja verjetnost, da prehaja dejanska raba 1300 – trajni travnik v rabo 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju – opuščena kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo (pokrovnost dreves je 20 – 75 %, če se ta zemljišča 20 ali več let ne uporabljajo v kmetijske namene, če pokrovnost dreves preseže 75 % in je obseg debel nad 10 cm, preidejo v gozd), vendar iz samega ortofoto posnetka ter značilnosti kočevskih pašnikov in pripombe kontrolorja tega dejstva ni mogoče z gotovostjo dokazati. Zato je organ odločil v korist tožnikovih navedb. Tožnik je za GERK PID 3175085 prijavil v velikosti 51,98 ha z dejansko rabo 1300 – trajni travnik. Iz navedb kontrolorja v zapisniku 2 je razvidno, da je bila na tem GERK-u ugotovljena neustrezna raba in kmetijska rastlina v velikosti 10,42 ha. Glede na pripombe tožnika je organ pri presoji teh navedb poleg meritev iz Zapisnika 2 uporabil orto-foto posnetke iz 2006 ter posnetke narejene do konca maja 2009. Iz teh posnetkov je razvidno, da je na pretežnem delu tega GERK-a dejanska raba 1300 – trajni travnik in tudi glede pripombe kontrolorja, da se ne izvaja paša na celotni površini tega GERK-a in da je južni del posekan, organ sklepa, da gre na tem GERK-u za dejansko rabo 1300. Zato je organ odločil v korist tožnikovih navedb. Glede na to je organ ugotovil, da se tožnikovemu zahtevku ugodi, kot izhaja iz 1. točke izreka. Zaradi ugotovljene nepravilnosti na GERK PID 3153506 – Cesta s površino 10,32 z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, v preostalem delu v velikosti 5,51 ha pa dejanska raba 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju in dejanska raba 1500 – drevesa in grmičevje (100 m2), pa se zahtevek EK in ZVE za ta GERK v delu površine 5,51 ha, ki predstavlja razliko med prijavljeno površino v velikosti 15,83 ha ter dejansko izmerjeno površino v izmeri 10,32 ha, na podlagi prvega odstavka 23. člena Uredbe KOP zavrne. V nadaljevanju je organ pojasnil še odločitev v zvezi z znižanjem priznanih zneskov tožniku. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še navedel, da je iz vrisa spornega GERK-a PID 3153506 v letu 2006 iz ortofoto po prepričanju drugostopnega organ natančno razvidna lokacija vrisanega GERK-a ter dejanska raba. Tudi iz ortofoto iz 2006 je razvidna takšna ugotovljena dejanska raba, kot jo izkazuje zapisnik 2. Stanje je primerjal še s stanjem v letu 2009 in ugotovil, na katerih delih je bila zarast v 2009 zmanjšana v primerjavi z letom 2006. Organ je zato zavrnil navedbe tožnika, da se večina novih površin ne nahaja tam, kjer so zarisane, saj je GERK vrisal tožnik in za tako vrisan GERK uveljavljal plačilo, ker naj bi izpolnjeval pogoje. Iz prvostopne odločbe tudi ni razvidno, da bi bile fotografije, posnete z mobilnim telefonom, uporabljene pri odločanju. Šifra 1800 je po Pravilniku o evidenci dejanske rabe kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik) že obstajala, vendar pa za leto 2007 ni bila upravičena površina, upravičena je postala z letom 2008, v zadevi pa gre za uveljavljanje ukrepov za 2007. Planimetriranje pa je dopustna metoda po drugem odstavku 2. člena Pravilnika o metodah ugotavljanja in merjenja kmetijskih parcel ter o tolerancah meritev, pri čemer je bil za podlago uporabljen ortofoto posnetek, narejen v 2006, mapne kopije pa niso predvidene niti ustrezne za kontrolo prijavljenih površin, saj gre za prijavo in kontrolo površin po predpisanih GERK-ih. Za porabljen čas kontrolorja šteje tudi čas priprave ogleda terena ter vnos izmer in ugotovitev v aplikacijo. Prav tako ni točno, da kontrolor ni ugotovil števila dreves ter da je izločal kot neupravičene površine sence dreves, kar potrjuje primerjava ortofoto za 2006 in 2009. Pri urejanju oziroma vnosu ugotovitev pa je kontrolor uporabljal priporočeno merilo 1:1000. Mostičke je kontrolor priznal, kolikor so ustrezali takrat veljavni definiciji in velikosti (10 m dolžine in 2 m širine), če pa niso, jih je ustrezno izločil. Do odstopanja, ki pa je zanemarljivo in na odločitev nima vpliva, pa je prišlo zato, ker so ugotovljene površine na zapisniku prikazane v hektarih in arih. Ker pa so v grafičnem in atributnem delu aplikacije vidni tudi m2, se pri izračunu za obračun seštejejo tudi ti. Nenazadnje pa tudi tožnik sam navaja, da je težko določil mejo med rabo 1300 in 1800. Tožnik je v tožbi uvodoma navedel, da meni, da drugostopni organ ne bi smel spremeniti številke nekaterih enot, saj je odločil v njegovo škodo. Prav tako ni navedb o tem, katere je spremenil in zakaj. V zvezi z ogledom oziroma zapisnikom 2 bi želel ponovno poudariti, da je bila kontrola izvedena nestrokovno. Domnevni kontrolor A.A. ni uporabljal naprave GOPS, ni imel mapnih kopij, pač pa le nepopolne računalniške izpise ortofoto posnetkov, napravil je le nekaj posnetkov z mobilnim telefonom, ki jih tožniku ni dal na vpogled, zapisnika pa tudi ni podpisal na terenu. Zato tudi ni mogel podpisati zapisnika in je izrecno zahteval, da se navede, da bo podal pripombe, ki pa jih organ ni upošteval. Kontrolor tudi ni preštel drevja, ogled pa tudi ni trajal 25 ur. Ni mogoče, da bi se nekdo, ki mu tereni niso dobro znani, na tem območju normalno orientiral. Na ortofoto posnetkih krošnje dreves mečejo senco, zato so na teh posnetkih povečane krošnje dreves za 50 % in je v tem obsegu tudi neupravičeno povečana pokrovnost površin, česar kontrolorji zelo pogosto ne upoštevajo. Po DOF-u planimetriranje ni merodajno, ker se ga izvaja po zastarelih posnetkih iz 2006, meritev z GPS napravo, merilnim trakom ali merilnim kolesom pa nikoli ni bila opravljena. Čiščenje površin je bilo izvedeno v 2006, vendar DOF za 2007 ni bil izdelan, kar pomeni, da se šele na posnetku iz 2009 lahko ugotovi stanje v letu 2007, 2008 in 2009. Sam je tudi opravil meritve z GPS napravo, ki kaže le minimalna odstopanja. Izločene površine pa tudi ne izpolnjujejo kriterijev za takšno vrsto dejanske rabe. Njegova zbirna vloga je bila sestavljena v skladu s Pravilnikom, kontrolor pa je pri presoji uporabljal predpise iz 2008, čeprav jih za 2007 ne bi smel upoštevati. Prav s spremembo Pravilnika 28. 1. 2008 je prišlo do spremembe pri travniških površinah pri šifri 1300, kjer je bilo do te spremembe določeno, da se kot trajni travniki štejejo tudi površine, porasle s posameznimi drevesi, kjer število dreves ne presega 50/ha, medtem ko je po spremembi 2008 pri tej šifri določeno, da se kot trajni travniki štejejo tudi površine, porasle s posameznimi drevesi, kjer število dreves ne presega 50/ha, kar pomeni, da se v tem primeru štejejo tudi npr.: sadna drevesa, medtem ko so se do te spremembe štela le gozdna drevesa. Navedel je tudi, da še vedno ni dobil odgovora na vse svoje pripombe, saj ni jasno, na kakšni podlagi je narejena skica 1, po njegovem mnenju sta upravičeno navedena le dva mostička (M2 in M4), medtem ko preostali trije (M1, M3 in M5) niso kot taki upravičeno navedeni, ker ne izpolnjujejo kriterijev za mostičke (gre za krajše prehode v širini 5 – 15 m). Iz priložene skice 2 tudi ne izhajajo take ugotovitve, kot so navedene, saj gre za manjše površine in v primeru njihovih izločitev to za kmetijo ne more predstavljati prekoračitve dovoljene tolerance. Točka 25, prijavljena velikost in oblika dela GERK-a se ne ujemata z ugotovljeno površino. Vsote seštevkov izločenih površin za GERK – Cesta se ne ujemajo z vsotami seštevkov kontrolorja v zapisniku, niti za izmerjene niti za ugotovljene površine. Nerazumljiv je tudi izračun izmerjene in ugotovljene površine. Manjše izločene površine znotraj rabe 1300 so neupravičeno izločene, ker so nenatančno izmerjene, posamezna drevesa in posamezni grmi pa imajo na popašenem pašniku velik pomen, še posebej v tem podnebnem pasu z ekstremnimi podnebnimi pogoji, saj pri celodnevni paši zagotavlja živini primerno zaščito. Kmetija je tudi ekološka. Prav tako je pri opisu posameznih vrst dejanske rabe raba 1410 (kmetijsko zemljišče v zaraščanju) neupravičeno izključena, ker gre za popašena kmetijska zemljišča, na katerih se pojavljajo neolesenele vrste rastlin enoletnic, ki so v uporabi in se čistijo ročno in strojno po koncu pašne sezone. V pašniku so posamezni grmi, ki ne predstavljajo skupne strnjene površine na 25 m2, na teh površinah se nahaja do 5 % dreves in posameznih grmov, ki pa jih predpis iz te vrste dejanske rabe ne izključuje, izključuje samo pokrovnost dreves nad 20 %. Vsa zemljišča se uporabljajo že več kot 20 let v kmetijske namene in se uvrščajo v rabo 1300. Na površinah GERK-ov tudi ni obrečnih pasov, poraslih z obvodno zarastjo oziroma drevjem in grmovjem. Površine, porasle z drevjem in grmičevjem so sicer na kmetiji prisotne, vendar v večini na meji med kmetijskimi in gozdnimi površinami ter posamezna drevesa in grmi na površinah, ki so v rabi 1300. Ponekod pa rastejo in se nagibajo posamezna gozdna in sadna drevesa iz gozdnih in kmetijskih površin nad kmetijske površine (neurejen gozdni rob). Zato je vrsta rabe 1300 tu upravičena. Poudaril je, da je pri usklajevanju GERK-ov vedno dajal pripombe pri prvostopnem organu na zapisnik dne 26. 10. 2005, 27. 12. 2005, 8. 4. 2008. V vseh ostalih usklajevanjih pa je dajal pripombe za vsak GERK posebej v smislu rekultivacije kmetijskih površin. Za leto 2007 je imela kmetija dve kontroli v razmaku 21 dni. Ugotovitvi kontrolorjev sta si popolnoma različni, saj je pri kontroli 10. 5. 2008 kontrolor ugotovil pri GERK – Ob obori izmerjeno površino 29,85 ha, ugotovljeno površino 30,78 ha, pri kontroli 31. 5. 2008 pa izmerjeno površino 27,29 ha, ugotovljeno površino 25,08 ha. Prvostopni organ je tako kršil materialno pravo in ZUP, nepopolno in zmotno ugotovil dejansko stanje. Drugostopni organ tudi ne navede, kaj je in zakaj je štel za dokazano. Odločba tako v tem delu nima odločilnih dejstev. V obrazložitvi se organ tudi sklicuje na predpise EU. Iz Uredbe KOP izhaja, da se površina zemljišča, ki je vključena v podukrepe KOP, ugotovi z administrativno kontrolo na kraju samem, vendar pa je tožnik sam moral ugotoviti, prijaviti površino in njeno velikost ter prevzeti odgovornost za to prijavo. Predlagal je, da sodišče vpogleda v tam navedene listine, tožbi ugodi, prvostopno odločbo odpravi v delu, v katerem je bil njegov zahtevek zavrnjen in v tem delu vrne zadevo organu v ponovni postopek ter toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

Drugostopni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo vztrajal pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo in predlagal zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V obravnavanem primeru je sporna sprememba odločbe prvostopnega organa v pritožbenem postopku ter odločitev prvostopnega organa o delni zavrnitvi zahtevka za KOP za leto 2007. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je drugostopni organ na tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo, št. 33101-53192/2007/40 z dne 11. 12. 2009, po nadzorstveni pravici spremenil 1. točko izreka odločbe in sicer je število enot 82,08 spremenil v 82,06, znesek 18.676,98 nadomestil z zneskom 18.672,75, znesek 2.389,31 nadomestil z zneskom 2.388,77, znesek 211,48 nadomestil z zneskom 211,51, znesek 20.936,90 z zneskom 20.932,10 in v 4. točki izreka znesek 4.449,30 z zneskom 4.454,10. Tožnik nima prav, ko ugovarja, da drugostopni organ ne bi smel spremeniti odločbe v njegovo škodo. Po 43. členu Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1, Uradni list RS, št. 45/08), na katerega se je oprl tudi drugostopni organ, lahko organ, pristojen za nadzor, po nadzorstveni pravici, poleg primerov iz zakona, ki ureja upravni postopek, odpravi odločbo pod pogoji, v roku in iz razlogov, določenih v predpisu skupnosti, ki določa obveznost vračila strank, kadar jim je bilo z odločbo odobrenih preveč sredstev ali upravičenj (prvi odstavek). Če predpis Skupnosti roka iz prejšnjega odstavka ne določa drugače, lahko pristojni organ odločbo odpravi v petih letih od vročitve odločbe (drugi odstavek). Iz prvega odstavka 73. člena Uredbe 796/2004 (ES) pa je razvidno, da kmet, če je izvršeno neupravičeno plačilo, povrne zadevni znesek z obrestmi, izračunanimi v skladu z odstavkom 3. Glede na citirani določbi ter ugotovitev drugostopnega organa, da je prvostopni organ napravil napačen izračun pri številu enot, kar je v posledici pripeljalo do odobritve preveč sredstev za 0,02 ha – temu pa tožnik niti ne ugovarja -, sodišče ugotavlja, da je drugostopni organ mogel tako odločiti ter spremeniti upravičeno površino in višino odobrenih zneskov, pri čemer pa sodišče še pripominja, da gre pri znesku, ki ga mora tožnik vrniti zaradi že izplačanih sredstev, zgolj za razliko 4,80 EUR v škodo tožnika.

Tožnikov zahtevek za KOP za ekološko kmetovanje ter rejo domačih živali v osrednjem območju velikih zveri za 16,51 enot je bil zavrnjen na podlagi ugotovitev kontrolnega pregleda površin na kraju samem z dne 31. 5. 2008, kjer se je ugotovilo, da je tožnik na obrazcu D-“Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavil površino 15,83 ha z upravičeno kmetijsko rabo tudi na delu GERK z identifikacijsko oznako 3153506, za katerega je bila na kraju samem ugotovljena neupravičena raba in sicer dejanska raba 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju v velikosti 5,51 ha ter dejanska raba 1500 – drevesa in grmičevje (1000 m2). Prvostopni organ je svojo odločitev oprl na prvi odstavek 23. člena Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 (v nadaljevanju Uredba KOP, Uradni list RS, št. 19/07, 124/07, 21/08 in 45-/08 – ZKme-1), po katerem je sistem kontrol in sankcij opredeljen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbe 1975/2006/ES in prilogi 7 te uredbe. Uredba 1975/2006 (ES) nadalje v pododdelku II določa znižanja in izključitve pomoči, v 15. členu pa tudi, da države članice določijo merila in kontrolne metode, ki omogočajo kontrole različnih obveznosti upravičenca za izpolnitev. V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike (Uradni list RS, št. 19/07, 96/07) pa so predpisane kontrole, ki se izvajajo na tam predpisan način, pri čemer se upošteva (med drugim) tudi Uredba 796/2004/ES. Med metodami, ki jih organ uporablja pri izvajanju kontrol, se pri kontroli na kraju samem, kjer pri ugotovitvi površin na kraju samem kontrolor pregleda kmetijske parcele ter vse poljine na posameznem GERK-u, lahko kot pomoč uporabljajo ortofoto, podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in satelitski posnetki (23. in 24. člen Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike), iz česar sledi, da mapne kopije za tovrstno kontrolo niso predvidene. Sodišče se ne strinja s tožnikom, da so ugotovitve kontrole z dne 31. 5. 2008 zaradi nestrokovnosti kontrolorja napačne, saj je poleg ugotovitev kontrolorja (katerim sicer tudi sodišče sledi) prvostopni organ pri svoji odločitvi upošteval še druga dopustna sredstva (npr.: ortofoto posnetke iz leta 2006 je primerjal s posnetki, posnetimi do maja 2009, vpogledal v podatke o GERK-ih, prijavljenih v zbirnih vlogah tožnika za leto 2006, 2007 in 2008), v potrditev pravilnosti odločitve pa je dodatno drugostopni organ še pribavil barvni print ortofoto posnetka za leto 2006 in ga primerjal s printom za leto 2009. Ker iz navedenega ni razvidno, da bi organ pri svojem odločanju uporabil fotografije, ki naj bi jih posnel kontrolor z mobilnim telefonom na sami kontroli, tudi ta tožnikov ugovor sodišče zavrača kot neutemeljenega. Prav tako sodišče ne more slediti nadaljnjemu tožnikovemu ugovoru o ugotovljeni večji pokrovnosti kot je dejanska pokrovnost zaradi senc dreves na ortofoto posnetkih ob že povedani dodatni preveritvi drugostopnega organa z barvnimi printi, razdeljenimi na 5 ločenih sekcij zaradi večje preglednosti, hkrati z drugimi dokazi v spisu, ki tudi teh pritožbenih navedb tožnika ne potrjujejo. V zvezi s tožbenim očitkom o nemerodajni metodi planimetriranja pa sodišče popolnoma sledi razlogovanju drugostopnega organa in se zato na tem mestu ne ponavlja. Sodišče pa še dodaja, da je organ pri odločanju o plačilih za kmetijske ukrepe vezan na zahtevke vlagateljev, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je organ odločal le o tistih plačilih za površine zemljišč, ki jih je tožnik v zbirni vlogi uveljavljal, s kontrolo pa se preverja skladnost med prijavljeno površino in ugotovljeno površino. Tožbeni očitek o pomanjkljivi obrazložitvi drugostopne odločbe pa tudi ne drži, saj je drugostopni organ izčrpno in v zadostni meri odgovoril tudi na vse ostale pritožbene navedbe tožnika.

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na prvem odstavku 73. člena ZUS-1.