Jedro

V skladu z veljavnimi slovenskimi predpisi in predpisi Skupnosti mora imeti voznik v vozilu od mesta nakladanja do mesta razkladanja pri sebi ves čas vso potrebno dokumentacijo in tudi ustrezno mednarodno dovolilnico CEMT ter dnevnik voženj. V skladu z določbo 141. člena CZS in na podlagi ZPCP-2 lahko hrvaški prevoznik uporablja prevozno sredstvo, ki je bilo začasno uvoženo s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev v notranjem prometu le ob pogoju, da razpolaga s popolno verigo veljavnih in ustreznih dovolilnic oz., da ima ves čas, od mesta nakladanja do mesta razkladanja, pri sebi ustrezne dovolilnice CEMT.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Maribor (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožniku kot carinskemu dolžniku za vlečno vozilo znamke MAN, tip vozila 18.480, model vozila TG-A, št. šasije WMAH01ZZ64G169868, vrsta motorja Diesel-euro III, moč motorja 353 kW, letnik izdelave 2004, datum prve registracije 4. 1. 2008, dovoljena nosilnost 10.600 kg, ki se uvršča v tarifno oznako 8704 22 99 KN, Taric koda 00, z 22% carinsko stopnjo in 20% davkom na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV), v vrednosti 10.000,00 EUR, naložil plačilo uvoznih dajatev v znesku 2.200,00 EUR iz naslova carine ter 2.440,00 EUR iz naslova DDV, skupaj 4.640,00 EUR, ki morajo biti plačana v roku 10 dni po vročitvi odločbe (točka 1. izreka). Stroški postopka niso nastali. Pritožba ne zadrži izvršitve (točki 2. in 3. izreka). Carinski dolg v zadevi je nastal, ker hrvaški prevoznik za prevoz komercialnega blaga z vlečnim tovornim vozilom znamke MAN v lasti tožnika iz Nemčije v Slovenijo v času kontrole 21. 1. 2913 ni imel ustrezne CEMT dovolilnice. Glede na predloženi certifikat za predmetno vlečno vozilo je bilo razvidno, da izpolnjuje standard Euro III, zato se ne more uporabiti dovolilnica CEMT HR N 00548, ker je ta izdana za vozila, ki izpolnjujejo standard Euro V. Glede na navedeno tožnik ni opravil predmetnega prevoza blaga iz Nemčije v Slovenijo na podlagi ustrezne CEMT dovolilnice. CEMT dovolilnica se mora uporabljati v skladu s pravili organizacije CEMT, določbami Zakona o prevozih v cestnem prometu (v nadaljevanju ZPCP-2) in podzakonskimi predpisi, ki jih izda pristojni minister. Ker je tuj prevoznik prevažal blago znotraj Slovenije s prevoznim sredstvom, registriranim v tretji državi, brez ustrezne CEMT dovolilnice, kot to določa 103. člen ZPCP-2, prevozno sredstvo ni več izpolnjevalo pogojev za začasni uvoz prevoznega sredstva s popolno oprostitvijo plačila dajatev. Kršitev na področju notranjega cestnega prometa s prevoznim sredstvom ima za posledico tudi kršitev carinskih predpisov in povzroči nastanek carinskega dolga.

Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil. Tudi po presoji pritožbenega organa iz dejanskega stanja zadeve izhaja, da hrvaški voznik tovornega vlečnega vozila znamke MAN v lasti tožnika, ki je prevažalo blago iz Nemčije v Slovenijo, v času carinske kontrole 21. 1. 2013 ni imel ustrezne CEMT dovolilnice. V danem primeru gre tako za kršitev določb ZPCP-2, kar ima za posledico prekršek tožnika in zato naložitev globe zaradi storjenega prekrška, kakor tudi za kršitev carinskih predpisov, kar ima za posledico nastanek carinskega dolga. Kot podlago za odločitev navaja 232. člen, 555. člen do 562. člen in točko c) prvega odstavka 558. člena Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju Izvedbena uredba) glede posedovanja CEMT dovolilnice. Navaja tudi drugi odstavek 87. člena, 137. člen ter točko a) prvega odstavka 204 člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti (v nadaljevanju CZS) glede nastanka carinskega dolga, ter določbe 102. člena, 103. člena in prvi odstavek 125. člena ZPCP-2. Za odmero DDV pa je podlaga dana v 38. členu, 41. členu in 138. členu Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1). Glede na okoliščine primera, ki jih v obrazložitvi odločbe navaja pritožbeni organ, v postopku o prekršku predmetno vozilo ni bilo začasno odvzeto, ker za to ni bilo pogojev. Zavarovanje izvršitve z začasnim odvzemom predmetnega vozila ni bilo potrebno, ker je tožnik globo plačal. Prav tako pa tudi vozilo ni bilo zaseženo v upravnem postopku.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in prvostopenjsko odločbo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Voznik A.A. je za tujega prevoznika (iz Hrvaške) z vlečnim vozilom znamke MAN opravljal prevoz blaga iz Nemčije v Slovenijo in ob kontroli 21. 1. 2013 predložil licenco CEMT 00548 in listine v zvezi z blagom, ki ga je raztovarjal. Carinski organ pa je glede predložene dovolilnice navedel, da je neustrezna. Tožnik meni, da je imel ustrezno dovolilnico CEMT, saj na njej ni bilo navedeno, da velja le za vozila, ki izpolnjujejo standard Euro V, marveč se CEMT dovolilnica nanaša na tujega prevoznika, torej na tožečo stranko in ne na vozilo. CEMT dovolilnica predstavlja dokument, ki tujemu prevozniku omogoča prevoze med državami članicami CEMT. Tožnik je ustrezno CEMT dovolilnico predložil toženi stranki 30. 1. 2013 in se tudi nahaja v upravnem spisu. Tako je tožnik opravljal zadevni prevoz blaga s predmetnim tovornim vozilom na podlagi ustrezne dovolilnice in tudi ni kršil določbe 102. člena in 103. člena ZPCP-2, kot to napačno ugotavlja tožena stranka. Sklicuje se na določbe petega do devetega odstavka 97. člena ZPCP-2. Za vozilo, ki opravi prevoz brez dovolilnice, ni predpisana obveznost plačila uvoznih dajatev niti v ZPCP-2 niti v CZS. Vlečno vozilo, ki je opravljalo predmetni prevoz blaga je last tožnika in ni predmet uvoza. Z njim se je le opravljal prevoz blaga. Takšno dejansko stanje pa ni možno subsumirati pod točko a) prvega odstavka 204. člena CZS. Izpodbijana odločba nima jasnih razlogov in ni mogoče ugotoviti, zakaj je nastal carinski dolg. Prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja 137. člen CZS in 558. člen Izvedbene uredbe, vendar ni jasno, v kakšni povezavi je glede na dejansko stanje, saj zadevno vozilo ni bilo predmet začasnega uvoza in tako tožniku ni mogoče odmeriti uvoznih dajatev. Razlogi izpodbijane odločbe so nejasni, nerazumljivi in v nasprotju z izrekom.

Tožnik je zaradi kršitve ZPCP-2 v celoti plačal znesek globe, odmerjene v skladu z določbo 125. člena ZPCP-2, vendar zaseženega tovornega vozila tožena stranka ni vrnila. Izrek izpodbijane odločbe, ki tožniku nalaga plačilo carinskega dolga, pa ne vsebuje odločitve o zasegu predmetnega vlečnega vozila, s čimer je bila tožniku odvzeta pravica do sodnega varstva in do izjave stranke v postopku. Ko je tožnik plačal znesek globe za prekršek, ni bilo več razlogov za zadržanje predmetnega tovornega vozila zaradi zavarovanja izvršitve plačilnega naloga za globo, izrečeno zaradi prekrška. Tožnik od 21. 1. 2013 ne more razpolagati s predmetnim tovornim vozilom, čeprav je znesek globe v celoti poravnal. Pri tem pa ni bila izdana nobena odločba o zasegu vozila ali pa o carinskem nadzoru nad njim in tako tožnik ni mogel vložiti pravnega sredstva. Gre za kršitev 25. člena Zakona o carinski službi ter 201. člena in 125. člena Zakona o prekrških, zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita. Da carinski organ ni zahteval predložitve zavarovanja za carinski dolg izhaja tudi iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega organa. Zahteva za predložitev zavarovanja za carinski dolg pa je v celoti v pristojnosti carinskega organa. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in tožniku prisodi stroške postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev obeh upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi upravnih organov in jih ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: V obravnavanem primeru je med strankama sporna odločitev carinskega organa, da tožniku odmeri uvozne dajatve za uvoz komercialnega prevoznega sredstva in sicer za tovorno vozilo znamke MAN, v lasti tožnika in registrirano na Hrvaškem, ki je bilo naloženo na ozemlju Skupnosti (Nemčija) za prevoz do drugega namembnega kraja v Skupnosti (Slovenija). Iz dejanskega stanja izhaja, da v času carinske kontrole carinskega organa 21. 1. 2013 v skladišču trgovskega centra OBI v Ptuju voznik tega tovornega vozila ni razpolagal z ustrezno dovolilnico CEMT. Carinski organ v zvezi s predloženo dovolilnico CEMT 00548 tožniku očita, da je neustrezna, ker je izdana za vozila, ki izpolnjujejo standard Euro V, predmetno tovorno vozilo pa izpolnjuje standard Euro III. Tožnik temu ugovarja in meni, da je vozilo imelo ustrezno dovolilnico CEMT, saj na njej ni bilo navedeno, da velja le za vozila, ki izpolnjujejo standard Euro V, marveč se CEMT dovolilnica nanaša na tujega prevoznika, torej na tožečo stranko in ne na vozilo. Ugovor tožnika je neutemeljen. CEMT dovolilnica je dovolilnica Evropske konference ministrov za promet, ki podjetjem dovoljuje, da opravljajo mednarodni cestni prevoz blaga med državami, ki so članice CEMT organizacije, kot to pravilno navaja tožnik. Dovolilnice podeljuje pristojno ministrstvo po strogih določilih, ki med drugim obsegajo tudi kategorije vozil npr. Euro I, Euro III itd.. Dovolilnico je treba izpolniti pred vsako vožnjo, v skladu z Navodilom za uporabo večstranskega kontingenta dovolilnic. Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ, citirano navodilo v prilogi II v točki 6.4 določa, da tovorna vozila višje kategorije (kot so „varnejša Euro III“) lahko uporabljajo dovolilnice nižje kategorije, obratna uporaba pa ni možna. CEMT dovolilnica je namreč ustrezna le, če je izpolnjena v skladu s pravili CEMT ter v skladu s predhodno navedenimi navodilom.

Tožnik tudi ugovarja, da je ustrezno CEMT dovolilnico predložil toženi stranki 30. 1. 2013 in se nahaja v upravnem spisu. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnik naknadno, v upravnem postopku predložil dovolilnico TD 1102363, v kateri pa niso izpolnjene vse rubrike in je tako neustrezna, ter je tudi predložena naknadno, kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ. V skladu z veljavnimi slovenskimi predpisi in predpisi Skupnosti mora imeti voznik v vozilu od mesta nakladanja do mesta razkladanja pri sebi ves čas vso potrebno dokumentacijo in tudi ustrezno mednarodno dovolilnico CEMT ter dnevnik voženj. V skladu z določbo 141. člena CZS in na podlagi ZPCP-2 lahko hrvaški prevoznik uporablja prevozno sredstvo, ki je bilo začasno uvoženo s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev v notranjem prometu le ob pogoju, da razpolaga s popolno verigo veljavnih in ustreznih dovolilnic oz., da ima ves čas, od mesta nakladanja do mesta razkladanja, pri sebi ustrezne dovolilnice CEMT.

Neutemeljen je tudi ugovor tožnika, da je materialnopravno napačna ugotovitev, da je tožnik kršil določbo 558. člena Izvedbene uredbe, saj se ta ne nanaša na vožnjo znotraj Slovenije brez dovolilnice, marveč določa pogoje, pod katerimi se odobri popolna oprostitev uvoznih dajatev za prevozna sredstev, ter da prevoz, ki ga tuj prevoznik opravi na ozemlju Slovenije brez dovolilnice CEMT ne more imeti za posledico nastanek carinskega dolga na podlagi točke a) prvega odstavka 204. člena CZS, marveč je sankcija določena v točki 2) prvega odstavka 125. člena ZPCP-2 (globa za prekršek). S tem, ko voznik predmetnega tovornega vozila ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne ustreznega CEMT dovoljenja, gre tudi po presoji sodišča za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti iz Nemčije v Slovenijo s prevoznim sredstvom, registriranim v tretji državi, saj obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev (točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe), niso bile izpolnjene. Imetnik dovoljenja za začasni uvoz s popolno oprostitvijo tudi ni obvestil carinskih organov o okoliščinah glede dovolilnice CEMT, kot to narekuje drugi odstavek 87. člena CZS. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za predmetno tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev. To pa je bilo, kot je pravilno navedel že carinski organ, 20. 1. 2013, ko je predmetno tovorno vozilo vstopilo na ozemlje Slovenije, kar je razvidno iz dnevnika voženj. Carinski dolžnik je prevoznik iz tretje države (Hrvaška), ki vozniku predmetnega tovornega vozila ni priskrbel ustrezne dovolilnice CEMT za prevoz blaga v notranjem prometu Skupnosti, kot to določa točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe. Tako v danem primeru niso bili upoštevani pogoji za vnos blaga v postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev. Če voznik ne razpolaga z ustrezno CEMT dovolilnico, niso več obstajali pogoji iz točke c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe. Glede na navedeno je po presoji sodišča za predmetno vlečno vozilo nastal carinski dolg v skladu s točko a) prvega odstavka 204. člena CZS.

V trenutku, ko pogoji za popolno oprostitev niso bili več izpolnjeni, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev. Na podlagi a) točke prvega odstavka 204. člena CZS carinski dolg pri uvozu nastane z neupoštevanjem enega od pogojev za vnos blaga v ta postopek ali za odobritev znižanja uvozne dajatve ali stopnje nič zaradi uporabe blaga v posebne namene. Na podlagi drugega odstavka 204. člena CZS nastane carinski dolg v trenutku, ko se obveznost, neizpolnitev katere povzroči nastanek carinskega dolga, preneha izpolnjevati, ali v trenutku, ko je bilo blago dano v zadevni carinski postopek, če se naknadno ugotovi, da eden od pogojev za vnos blaga v ta postopek ni bil izpolnjen. Tako je po mnenju sodišča neutemeljen ugovor tožnika, da prevoz, ki ga tuj prevoznik opravi na ozemlju Slovenije brez dovolilnice CEMT nikakor ne more imeti za posledico nastanek carinskega dolga na podlagi točke a) prvega odstavka 204. člena CZS. Neutemeljen pa je tudi ugovor tožnika, da je vlečno vozilo, ki je opravljalo predmetni prevoz blaga last tožnika in ni predmet uvoza ter tako zanj tožniku ni mogoče naložiti carinskih dajatev. Z njim je le opravljal prevoz blaga, vendar to ne drži. Ker tožnik predhodno navedenih obveznosti ni izpolnil, je šlo v danem primeru tudi po presoji sodišča za nedovoljen prevoz znotraj carinskega območja Skupnosti in je zato tudi nastala obveznost plačila carinskih uvoznih dajatev za predmetno tovorno vozilo. Glede na navedeno je tudi neutemeljen ugovor tožnika, da za vozilo, ki opravi prevoz brez dovolilnice ni predpisana obveznost plačila uvoznih dajatev niti v CZS, niti v ZPCP-2 in da predmetno dejansko stanje ni možno subsumirati pod točko a) prvega odstavka 204. člena CZS.

V predmetni zadevi gre tudi po presoji sodišča za kršitev predpisanega postopka, ki vključuje tudi malomarno ravnanje voznika tovornega vozila, ki v času carinske kontrole ni imel ustrezne dovolilnice CEMT. Gre za kršitev obveznosti voznika, da ima ves čas komercialnega prevoza v notranjem prometu Skupnosti v tovornem vozilu ustrezno dovolilnico CEMT in dnevnik vožnje, česar ni mogoče v nobenem primeru sanirati. Iz listin tudi izhaja, da tožnik dobro pozna obveznosti prevoznika v zvezi s prevozom tovora, ki se opravlja znotraj Skupnosti in mu je bilo nedvomno poznano, da mora razpolagati z ustrezno dovolilnico CEMT, ki jo je dolžan imeti v tovornem vozilu ves čas izvajanja mednarodnega prevoza in jo mora voznik pokazati in izročiti nas vpogled na zahtevo pristojnih organov (enako točka 9) sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 248/2011 z dne 10. 1. 2013). Predmetni prevoz blaga iz Nemčije v Slovenijo bi se lahko s strani hrvaškega prevoznika opravil le z veljavno in ustrezno dovolilnico CEMT, ki bi jo moral imeti voznik v tovornem vozilu ves čas poti in jo na zahtevo predložiti organom, ki izvajajo carinsko kontrolo. Carinski dolžnik je na podlagi tretjega odstavka 204. člena CZS oseba, ki mora, izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo blago dano. Tudi po mnenju sodišča je carinski dolžnik v predmetni zadevi prevoznik, ki vozniku tovornega vozila ni priskrbel ustrezne dovolilnice CEMT za prevoz blaga v notranjem prometu Skupnosti, kot to določa točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe.

Glede zavarovanja plačila globe zaradi storjenega prekrška zaradi kršitev določb 102. člena in 103. člena ZPCP-2 ter zavarovanja plačila carinskega dolga oz. uporabe ukrepov carinskega nadzora (zasega vozila), pa je tožniku pravilno odgovoril že pritožbeni organ in se sodišče z njim strinja.

Neutemeljen je tudi ugovor tožnika, da so razlogi izpodbijane odločbe nejasni, nerazumljivi in v nasprotju z izrekom. Oba organa sta dejansko stanje pravilno in popolno ugotovila, svojo odločitev sta tudi obsežno in jasno argumentirala ter zanjo navedla pravilno pravno podlago. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, sodišče pa tudi ni našlo očitanih kršitev zakona in Ustave RS, je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.