Jedro

Organ za BPP je svoj zaključek utemeljil na podlagi naslednjih ugotovitvah: (1) da je vložena prošnja za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, I U 1612/2022 z dne 3. 2. 2023, in (2) da je bila s tem sklepom tožba tožnice zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. 721/2022-2 z dne 4. 10. 2022, zavržena, ker ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Na tej podlagi je pravilno ocenil, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče RS, Služba za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, I U 1612/2022-10 z dne 3. 2. 2023. V obrazložitvi je organ za BPP uvodoma citiral 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), sklicujoč se pri tem na sodbo, I U 1570/2015 z dne 24. 11. 2015. Tožnica je vložila prošnjo v zvezi s sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, I U 1612/2022 z dne 3. 2. 2023. S tem sklepom je sodišče zavrglo tožničino tožbo, ki jo je vložila zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. Bpp 721/2022-2 z dne 4. 10. 2022. Z zadnje navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju odločilo, da ni pristojno za odločanje o prošnji tožnice za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, št. Bpp 494/2022 z dne 20. 9. 2022, ter zadevo odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču RS. Upravno sodišče je tožbo zoper sklep, št. Bpp 721/2022-2 z dne 4. 10. 2022, zavrglo, ker je presodilo, da je odločba procesni akt, ki ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Organ za BPP je ocenil, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh, upoštevajoč 2. in 5. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki podajata definicijo akta, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Z njim postopek ni bil končan, ne ustavljen, kot tudi ne obnovljen, temveč se je nadaljeval pred pristojnim sodiščem. Organ za BPP je zato tožničino prošnjo zavrnil (37. člen ZBPP).

2. Tožnica je v tožbi predlagala, da sodišče razveljavi izpodbijano odločbo. Navaja, da se že od začetka nahaja v podrejenem položaju in ji je nedopustno omejena pravica do pritožbe po 25. členu Ustave RS. Ta izhaja iz načela zakonitosti (2. člen Ustave RS) in načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Po njenem mnenju je pravni interes izkazala, toženka pa ni upoštevala vseh okoliščin in dejanskega stanja sploh ni ugotavljala. Je žrtev ekonomskega nasilja, pri čemer državni organi navedeno ignorirajo. Nedopustno je, da jo toženka napotuje na primerjanje prakse iz leta 2015, saj je pravo živ organizem. Odločba je tudi izdana v nasprotju s 31. členom ZBPP. Uveljavlja tudi kršitev 3. in 6. člena EKČP. Ker objektivni pogoj po BPP izpolnjuje, je treba tožbo rešiti v njeno korist. 3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

4. Sodišče uvodoma navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 499/2023 z dne 18. 4. 2023, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1). Gre za spor v zvezi z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ker gre za vprašanja, o katerih se je izrekla že sodna praksa, je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

**Odločitev sodišča**

5. Tožba ni utemeljena.

6. V primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, I U 1612/2022 z dne 3. 2. 2023. Organ je svojo odločitev utemeljil na podlagi 24. člena ZBPP.

7. Po tej določbi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

8. Organ je svoj zaključek utemeljil na podlagi naslednjih ugotovitvah: - da je vložena prošnja za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, I U 1612/2022 z dne 3. 2. 2023, in - da je bila s tem sklepom tožba tožnice zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. 721/2022-2 z dne 4. 10. 2022, zavržena, ker ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Na tej podlagi je ocenil, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh.

9. S tem zaključkom organa se sodišče strinja in se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

10. Tožnica nobene od zgornjih ugotovitev ne prereka, meni pa, da ji je s tem nedopustno omejena pravica do pritožbe oziroma učinkovitega pravnega sredstva. To ne drži. Organ je namreč njeno prošnjo obravnaval in o njej odločil, pri čemer se je pravilno oprl na zgoraj citirano določbo zakona. Do kršitev 2., 22. in 25. člena Ustave RS tako ni prišlo. Zato tudi ni mogoče slediti njenim navedbam, naj ''sodišče zasleduje postopkovno pravičnost in prekine nedopustnost njene situacije''.

11. Tožnica še ugovarja, da organ za BPP ni upošteval okoliščin in ni ugotavljal dejanskega stanja, tj. da je žrtev ekonomskega nasilja z elementi zanemarjanja državnih organov in nosilcev državnega zaupanja. Po presoji sodišča ne gre za pravno relevantne okoliščine. Organ za BPP je namreč obravnaval prošnjo tožnice za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, I U 1612/2022 z dne 3. 2. 2023, in zato tudi presojal _okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči_ (prvi stavek prvega odstavka 24. člena ZBPP), v tem primeru torej, ali bi imela vložitev pritožbe zoper citirani sklep verjetne izglede za uspeh. Tako se izkaže, da je organ za BPP tudi pravilno ugotovil relevantno dejansko stanje, upoštevajoč pravno podlago, ki velja za ta primer, tj. že citirani 24. člen ZBPP. Da se je organ za BPP pri svoji odločitvi skliceval na sodno prakso iz leta 2015, pa še ne pomeni, da ta ni več aktualna oziroma, da se je spremenila, saj se v tem pogledu ni.

12. Kot zaključno sodišče tudi ne more pritrditi tožnici, da je bil s tem kršen 31. člen ZBPP, pri čemer tožnica tega očitka niti ne konkretizira, zato niti ni jasno, v čem naj bi organ kršil navedeno določbo, ki določa organizacijo in poslovanje strokovne službe za BPP. Ne glede na to pa sodišče tožnici pojasnjuje, da ji organ ne more dati več pravic, kot ji jih daje zakon, ki je materialnopravna podlaga za zahtevo (oziroma v tem primeru prošnjo), zato organu, ker ni odločil, kot meni tožnica, da je prav, ni mogoče očitati, da ji ni omogočil uveljavljanja njenih pravic, saj je njeno prošnjo obravnaval in o njej odločil. Tožnica tudi uveljavlja kršitev 3. in 6. člena EKČP. Tudi ta očitek tožnice je ostal na pavšalni ravni, zato je nemožen preizkusa in ga sodišče že iz tega razloga zavrača. 13. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnice zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bila izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

14. Sodišče je o zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je pravno relevantno za ta primer (da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, I U 1612/2022 z dne 3. 2. 2023, s katerim je bila tožničina tožba zavržena, ker je izpodbijala akt, ki se ga ne more izpodbijati v upravnem sporu) ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).