Jedro

Iz tretjega odstavka 4. člena Pravilnika za izvajanje zakona o orožju, veljavnega v času odločanja, izhaja, da mora posameznik za pridobitev orožnega lista predložiti potrdilo športne panožne zveze, da tekmuje s takšno vrsto orožja v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez doma ali v tujini in glede na to, da je ta določba povsem jasna, jo je treba tako tudi razlagati. Določb predpisov ni dopustno razlagati tako, da se jim z razlago dodaja pomen in vsebina, ki iz določbe same po sebi ne izhaja, saj bi to pomenilo, da se organ postavlja v vlogo predpisodajalca.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Muska Sobota št. 216-853/2019-26 (0203) z dne 23. 3. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 649,92 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevek tožeče stranke za izdajo orožnega lista za športno orožje. Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, Ministrstvo za notranje zadeve pa je kot drugostopni organ njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da je bila tožnikova vloga s sklicevanjem na določbe 14. in 17. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1), 2. člena Zakon o športu (v nadaljevanju ZŠpo-1) in 4. člen Pravilnika za izvajanje zakona o orožju zavrnjena, ker ni predložil dokazila športne panožne zveze, iz katerega je razvidno, da tekmuje s takšno vrsto orožja v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez doma ali v tujini. Članom strelskega društva, ki ne tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih, se lahko izda dovoljenje za posest športnega orožja.

2. Tožnik je zoper takšno odločitev vložil tožbo v upravnem sporu zaradi napačne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka. Meni, da izpodbijana odločitev de facto povsem izvotli možnost pridobitve orožnega lista v Republiki Sloveniji za potrebe športnega strelstva in zatrjuje, da so pogoji za izdajo orožnega lista za športno orožje izpolnjeni.

3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

4. Sodišče je s sklepom št. II U 185/2020-14 z dne 1. 2. 2023 v skladu s 3. alineo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je, ali je pravilna odločitev tožene stranke, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za izdajo orožnega lista za športno orožje. Glede na zgoraj naveden za predmetno zadevo relevanten obseg in vsebino dejanskih in pravnih vprašanj, je senat tukajšnjega sodišča sklenil, da se bo v zadevi odločalo po sodniku posamezniku (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1).

K I. točki izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo in v dokaznem postopku vpogledalo vse listine upravnega spisa, listine, ki jih je predložila tožeča stranka in se nanašajo na izdajo orožne listine A. A., listine v zvezi s poizvedbami, pri upravnih enotah v zvezi z njihovo upravnopravno prakso o izdaji orožnih listin za športno orožje ter zaslišalo tožnika in predlagani priči B. B. in C. C., dopustilo pa je tudi listinske dokaze, ki jih je predložila tožena stranka, to je dopis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dne 9. 8. 2019 in odgovor Vlade RS na poslansko vprašanje z dne 23. 1. 2020, saj je ocenilo, da bo vse navedeno prispevalo k razjasnitvi zadeve.

7. Kot pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe se navajajo v času njene izdaje veljavni predpisi: Zakon o orožju (v nadaljevanju ZOro-1), Pravilnik za izvajanje zakona o orožju (v nadaljevanju Pravilnik) in Zakon o športu (v nadaljevanju ZŠpo-1). Prvi v 2. členu določa, da je orožje po tem zakonu namenjeno: da z neposrednim učinkovanjem prepreči ali zmanjša napad ali nevarnost; za lov ali za športno streljanje. V obravnavani zadevi je relevantno slednje, ZOro-1 pa v tretjem odstavku 5. člena določa, da je športno orožje strelno orožje kategorij B, C in D, ki ga vključno s kalibri, določi minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog ministra, pristojnega za šport. 8. Pogoje za izdajo orožne listine posamezniku določa ZOro-1 v 14. členu. Med njimi je, da ima posameznik upravičen razlog za izdajo orožne listine. Upravičen razlog za izdajo orožne listine za športno orožje posameznik izkaže s predložitvijo dokazila o članstvu v strelski športni organizaciji (tretja alineja 17. člena ZOro-1). Podrobnejša pravna pravila v zvezi s tem vsebuje Pravilnik. Ta v tretjem odstavku 4. člena določa, da potrdilo za pridobitev dovoljenja za nabavo orožja v smislu tretje alinee prvega odstavka 17. člena zakona izda svojemu članu strelsko športno društvo ali druga sorodna organizacija. Za pridobitev orožnega lista pa mora posameznik predložiti tudi potrdilo športne panožne zveze, iz katerega je razvidno, da tekmuje s takšno vrsto orožja v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez doma ali v tujini. Članu strelskega društva, ki ne tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih, se lahko izda dovoljenje za posest športnega orožja.

9. Tožnik je vlogi za izdajo orožnega lista za športno orožje v vlogi navedenih kategorij priložil potrdilo... strelske zveze Slovenije o udeležbi na strelskih tekmovanjih, potrdilo Slovenske zveze za praktično strelstvo o opravljenem varnostnem izpitu IPSC in kopijo izkaznice Slovenske zveze za praktično strelstvo.

10. Po pozivu prvostopnega organa je tožnik svojo vlogo še dopolnil z rezultati, ki jih je dosegel na nekaterih strelskih tekmovanjih s potrdilom Slovenske zveze za praktično strelstvo, v katerem je navedeno, da je tožnik kot član Kluba za praktično streljanje ... registrirani tekmovalec, ki tekmuje v uradnem tekmovalnem sistemu Slovenske zveze za praktično strelstvo v disciplini polavtomatska puška v kategoriji B4 in B7. Navedel je tudi, da Strelska zveza za praktično strelstvo izvaja na državnem nivoju tekmovanja s polavtomatskimi puškami, pištolami in revolverji, puškami in šibrenicami, kot panožna strelska zveza po pravilih mednarodne zveze IPSC.

11. Tožena stranka je štela, da navedeno za izdajo orožnega lista tožniku ne zadošča. Pojem uradni tekmovalni sistem panožne zveze doma ali v tujini iz tretjega odstavka 4. člena Pravilnika je tožena stranka razlagala po določbah ZŠpo-1 s pojasnilom, da Pravilnik pojmov „nacionalna športna panožna zveza“, „športna panožna zveza“ in „uradni tekmovalni sistem športnih panožnih zvez“ ne opredeljuje. Prvostopni organ tako v svoji obrazložitvi navaja 16. točko 2. člena ZŠpo-1, ki določa, da je „uradni tekmovalni sistem“ sistem tekmovanj v Republiki Sloveniji in mednarodnih tekmovanj v posamezni športni panogi, ki so stopenjsko razvrščena glede na njihovo medsebojno konkurenčnost, so v skladu s pravili NPŠZ ali pravili mednarodnih športnih zvez in jih je evidentiral OKS-ZŠZ. Drugostopni organ dodaja še 40. člen ZŠpo-1, ki podaja definicijo nacionalne panožne športne zveze. Po tej določbi je to zveza društev, registrirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, ki je včlanjena v OKS-ZŠZ ali mednarodno panožno športno zvezo, ki je del mednarodnega olimpijskega gibanja. Nacionalne panožne športne zveze so nosilci uradnih tekmovalnih sistemov v Republiki Sloveniji in skrbijo za strokovna usposabljanja v svojih športnih panogah.

12. Upravna organa sta dikcijo „potrdilo športne panožne zveze, iz katerega je razvidno, da posameznik tekmuje s takšno vrsto orožja v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez doma ali v tujini“ torej razlagala tako, da slednje pomeni sistem tekmovanj v posamezni športni panogi, ki so stopenjsko razvrščena glede na njihovo medsebojno konkurenčnost, so v skladu s pravili nacionalne panožne športne zveze ali pravili mednarodnih športnih zvez in jih je evidentiral OKS-ZŠZ in ugotovila, da temu ustrezata le Strelska zveza Slovenije in Smučarska zveza Slovenije za biatlon.

13. Po presoji sodišča takšna razlaga iz določb ZOro-1 in Pravilnika ne izhaja. Iz takrat veljavnega tretjega odstavka 4. člena Pravilnika namreč izhaja, da mora posameznik za pridobitev orožnega lista predložiti potrdilo športne panožne zveze, da tekmuje s takšno vrsto orožja v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez doma ali v tujini in glede na to, da je ta določba povsem jasna, jo je treba tako tudi razlagati. Določb predpisov ni dopustno razlagati tako, da se jim z razlago dodaja pomen in vsebina, ki iz določbe same po sebi ne izhaja, saj bi to pomenilo, da se organ postavlja v vlogo zako- oziroma predpisodajalca.

14. Do pomena, ki jo tretjemu odstavku 4. člena Pravilnika daje tožena stranka, tudi z upoštevanjem določbe prvega odstavka tega člena ne pridemo. Ta namreč določa, da je športno orožje iz tretjega odstavka 5. člena ZOro-11 kratkocevno in dolgocevno orožje, ki ga strelska športna društva, registrirana pri nacionalni panožni športni zvezi in druge sorodne organizacije v skladu s svojimi temeljnimi in drugimi akti uporabljajo za strelsko športno dejavnost (rekreacija, treningi in tekmovanja doma in v tujini). Pravilnik torej ob strelskih športnih društvih, registriranih pri nacionalni panožni športni zvezi, omenja še druge sorodne organizacije, kar pomeni, da tudi iz prvega odstavka 4. člena Pravilnika tako ozka razlaga, kot je podana v prvostopni in drugostopni odločbi, ne izhaja.

15. Po v času odločanja veljavni določbi tretjega odstavka 4. člena Pravilnika je moral torej prosilec za pridobitev orožnega lista predložiti potrdilo športne panožne zveze, iz katerega je razvidno, da tekmuje s takšno vrsto orožja v uradnih tekmovalnih sistemih doma ali v tujini2. Tožnik je predložil potrdilo Slovenske zveze za praktično strelstvo - SZPS, ki je članica Svetovne zveze za praktično strelstvo – IPSC. Navedene organizacije imajo urejen in razdelan tekmovalni sistem. O tem so zaslišani povedali tožnik ter priči B. B. in C. C., ki so podrobneje pojasnili strukturo teh organizacij. Za predmetno odločitev relevantno dejstvo, da je tožnik predložil potrdilo športne panožne zveze, da tekmuje s takšno vrsto orožja v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez, je s tem izkazano.

16. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo tudi vse ostale listine, ki sta jih predložili obe stranki, saj je ocenilo, da je to koristno za razjasnitev zadeve, po njihovem vpogledu pa v okviru dokazne ocene ugotavlja, da upravnopravna praksa upravnih enot v Republiki Sloveniji (o tem priča tudi orožna listina izdana A. A.) kaže na to, da v situacijah, primerljivih obravnavani, štejejo, da so pogoji za izdajo orožne listine izpolnjeni. To samo po sebi sicer ne vpliva na odločitev sodišča, ki je pri odločanju vezano le na Ustavo in zakon3, in je na tej podlagi sprejelo predmetno odločitev. Enako velja tudi za stališča ministrstva in Vlade RS, ki jih je predložila tožena stranka, zgolj dodati je, da se ta nanašajo na orožje kategorije A, kar ni predmet te zadeve, kot je pravilno opozorila tožeča stranka.

17. Po obrazloženem je sodišče zaradi napačne razlage zgoraj citiranih določb Pravilnika in posledično zmotne uporabe materialnega prava na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je ta upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti in peti odstavek 64. člena ZUS-14), ponovno odločiti o zadevi.

K II. točki izreka:

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožeči stranki ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahtevala, ampak po Pravilniku. Če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). Če je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo stroški v višini 10 % od zneskov določenih v prejšnjem členu (4. člen Pravilnika).

19. V predmetni zadevi je sodišče odločilo na glavni obravnavi, tožeča stranka pa je v postopku zadevo dodatno pojasnila v pripravljalni vlogi, zato ji je sodišče odmerilo nagrado v višini 385,00 €, k čemur je prištelo še 10 %, to je 38,50 €, torej skupaj 423,50 €.

20. Tožeča stranka je priglasila tudi stroške kilometrine za pot pooblaščenca iz sedeža njegove pisarne v Maribor. Stroški za prihod pooblaščenca na glavno obravnavo štejejo med materialne stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-15), zato je sodišče tožeči stranki te stroške odmerilo ob uporabi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih prihodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba), ki ureja višine povračil stroškov v zvezi z delom in službenim potovanjem (1. člen Uredbe), do katerih se ti v skladu z določbami te Uredbe ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Uredba v tretjem odstavku 5. člena določa, da se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 € za vsak prevožen kilometer. Tožeči stranki je sodišče odmerilo priglašene stroške za pot na relaciji Ljubljana-Maribor in nazaj, to je 254 km x 0,43 €, kar pomeni 109,22 €.

21. Po obrazloženem je sodišče tožeči stranki odmerilo stroške v višini 532,72 €. K temu je prištelo še 117,20 € 22 % za DDV in skupno znesek 649,92 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

1 To je športno strelno orožje kategorij B, C in D, ki ga vključno s kalibri, določi minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog ministra, pristojnega za šport. 2 Dodati je, da sedaj veljavna dikcija tretjega odstavka 4. člena Pravilnika zahteva (samo) izdajo potrdila, da prosilec „tekmuje s takšno vrsto orožja doma ali v tujini“ in ne omenja več „uradnih tekmovalnih sistemov“. Kot sta pojasnili priči, je do spremembe prišlo zaradi različnih interpretacij te določbe. 3 Sodniki so pri upravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). 4 Če sodišče upravni akt odpravi, vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V tem primeru mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo; pri tem je vezan na izrek sodbe, na na obravnavi ugotovljeno dejansko stanje ter na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1). 5 Prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače.