Jedro

Če vztoževana terjatev priznana v stečajnem postopku nad tožencem, gre smiselno za enak primer, kot tedaj, če toženec izpolni zahtevek. Vendar pa velja ta izjema le tedaj, če tožnik umakne tožbo takoj po izpolnitvi zahtevkov (priznanju terjatve v stečajnem postopku).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep (3. odst. izreka) sodišča prve stopnje. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi in postopek končalo. Tožeči stranki je naložilo, da mora plačati toženi stranki 32.772,00 SIT pravdnih stroškov. Proti stroškovni odločitvi sodišča prve stopnje se je tožeča stranka pravočasno pritožila in trdi, da je odločitev napačna. Sodišče ni upoštevalo, da je tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo in da jo je umaknila, ker ji je tožena stranka to terjatev v stečajnem postopku v celoti priznala in je ni umaknila zato, ker bi bil zahtevek neutemeljen. Zato ne bi smelo toženi stranki priznati pravdnih stroškov. Sploh pa tožena stranka stroškov ni priglasila in stroškovna odločitev tudi ni obrazložena. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožeča stranka neutemeljeno trdi, da tožena stranka povrnitve pravdnih stroškov ni zahtevala. Iz vloge, prispele na sodišče dne 20.1.2001, je razvidno, da je tožena stranka zahtevala povrnitev pravdnih stroškov. Pritožnica sicer utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje stroškovne odločitve ni primerno obrazložilo, saj ni navedlo, katere pravdne stroške je toženi stranki priznalo. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je stroškovno odločitev vseeno mogoče preizkusiti, saj je sodišče prve stopnje pravdne stroške odmerilo na podlagi določne zahteve tožene stranke, dane v vlogi, vloženi dne 20.1.2001. Stroškovna odločitev sodišča pa je tudi pravilna. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določilo 1. odst. 154. čl. ZPP. Določba, ki ureja vprašanja povrnitve pravdnih strškov v primeru umika tožbe, je 158. člen ZPP in to določbo bi sodišče v konkretnem primeru moralo uporabiti, saj je to specialna določba glede na določilo 154. čl. ZPP. Po 1. odst. 158. čl. ZPP pa mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Izjema od tega pravila je po tej določbi primer, ko tožnik umakne tožbo zato, ker toženec izpolni zahtevek in ki jo umakne takoj, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila (torej, ko gre za situacijo, ko je zahtevek sicer utemeljen, vendar pa je med pravdo izpolnjen). Kadar je toženec v stečajnem postopku, kot je to v konkretnem primeru, tožbeni zahtevek med pravdo ne more biti izpolnjen, ker se obveznosti stečajnega dolžnika zoper vse upnike izpolnjujejo hkrati in v stečajnem postopku. Zato ima pritožnica načeloma prav, da je v taki situaciji treba priznanje terjatve v stečajnem postopku v pravdnem postopku enačiti s situacijo izpolnitve zahtevka. Za tako situacijo pa je v tem primeru tudi šlo, saj je tožeča stranka tožbo umaknila zaradi tega, ker je tožena stranka sporno terjatev v stečajnem postopku priznala. Vendar pa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da tožeča stranka tožbe ni umaknila takoj po priznanju terjatve v stečajnem postopku. Terjatev je bila v stečajnem postopku priznana dne 23.6.2000, tožeča stranka pa je tožbo umaknila šele dne 16.2.2001. Tožena stranka je bila z umikom tožbe seznanja šele dne 20.2.2001. Od dneva priznanja terjatve pa do dneva, ko je tožeča stranka tožbo umaknila, oziroma ko je bila tožena stranka seznanjena z umikom tožbe, so toženi stranki nastali pravdni stroški v zvezi s sestavo pripravljalne vloge z dne 19.2.2001. Te stroške mora povrniti tožeča stranka toženi stranki, ker so stroški nastali zato, ker tožeča stranka tožbe ni umaknila takoj, ko je tožena stranka priznala terjatev v stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje je toženi stranki prisodilo samo stroške v zvezi s sestavo te pripravljalne vloge in sicer nagrado za sestavo pripravljalne vloge z obračunanim DDV in administrativne stroške. Stroškovna odločitev je torej pravilna, pritožba pa neutemeljena. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP potrdilo izpodbijani sklep. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odstr. 154. čl. ZPP).