Jedro

Z vmesnim sklepom o dedovanju ni mogoče odločiti (zgolj) o obsegu zapuščine.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, katero premoženje po doslej znanih podatkih sodi v zapuščino.

Zoper ta sklep se pritožujeta dediča B. P. in M. P. B. P. predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da se pritožuje zaradi nejasne narave predmetnega sklepa. Sodišče prve stopnje je zapuščinsko obravnavo preložilo zaradi izdaje vmesnega sklepa, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da naj bi šlo za delni sklep. Meni, da je v spisu dovolj podatkov za ugotovitev celotnega obsega zapuščine. Sporne so nepremičnine, ki so navedene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, vendar pa iz sklepa ni razvidno, kakšno je glede teh nepremičnin stališče sodišča prve stopnje. Iz oporoke z dne 19.4.1999 izhaja, da je zapustnica podarila nepremičnine na Hrvaškem in enosobno stanovanje na A. sinu C., po katerem dedujeta po zapustnici na podlagi vstopne pravice njegovi hčerki M. P. in P. H. Te nepremičnine je treba upoštevati za ugotovitev obsega zapuščine. Te nepremičnine so vredne najmanj 250.000,00 EUR, kar pomeni, da bi bil C. P. (oziroma sedaj njegovi hčerki) upravičen do dedovanja iz naslova nujnega deleža le, če bi celotna zapuščina presegala vrednost 1,000.000,00 EUR. Zaenkrat ne kaže, da se bo to zgodilo. Nujni delež hčerk C. P. znaša za vsako 1/8. Ker je C. P. prejel od zapustnice v nepremičninah več, kot znaša nujni delež, mu ne bi šlo ničesar od tistega, kar je zapustnica z oporoko z dne 13.3.2003 zapustila B. P., enako pa velja tudi za hčerki C. P. Stanovanja na B. v L. zapustnica ni podarila P. P., saj ga je kupil. M.P. se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da sodi v zapuščinsko maso po zapustnici tudi vrednost stanovanja na A., podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo v okviru zapuščinske mase tudi vrednosti stanovanja na A. To stanovanje je zapustnica podarila dedinji P.P. (H). Sodišče prve stopnje je glede tega stanovanja upoštevalo zapustničino oporoko z dne 19.4.1999, da se to stanovanje všteva v dedni delež njenega sina C. P., česar pa ne bi smelo storiti, saj v času zapisa te oporoke stanovanje ni bilo več last zapustnice in je določilo oporoke, ki razpolaga s premoženjem, ki ni več last oporočitelja, nično. To darilo se ni upoštevalo v zapuščinskem postopku po C. P. v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani, III D 4/2003, saj je P. P. (H) izjavila, da ji je to stanovanje podarila zapustnica, ne pa oče. Zato je potrebno to darilo upoštevati v tem postopku kot darilo, dano P. P. (H). Sodišče prve stopnje je s tem, ko vrednosti tega stanovanja ni navedlo v zapuščinsko maso, napačno uporabilo določbe Zakona o dedovanju, ki se nanašajo na ugotovitev vrednosti zapuščine in na vračunavanje darila zakonitemu dediču. Dediči niso odgovorili na vročeni pritožbi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Na zapuščinski obravnavi 4.2.2008 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zapuščinska obravnava preloži na nedoločen čas zaradi izdaje vmesnega sklepa glede obsega zapuščine. Tak sklep je bil napačen, saj z vmesnim sklepom ni mogoče odločati (zgolj) o obsegu zapuščine. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izreku sklepa ugotovilo, kaj sodi v zapuščino, v obrazložitvi pa navedlo, za katero premoženje ugotavlja, da sodi v zapuščino, pri čemer se sklicuje na svoj sklep na zapuščinski obravnavi 4.2.2008 o izdaji vmesnega sklepa glede obsega zapuščine, in še dodalo, da je zaradi vračunanja daril v dedni delež zakonitih dedičev potrebno upoštevati tudi določeno premoženje, navedeno v zapustničini oporoki z dne 19.4.1999 (v izreku sklepa to premoženje ni navedeno), ter da zato izdaja delni sklep v skladu s 314. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD.

Dedič B. P. utemeljeno opozarja na nejasnost izpodbijanega sklepa, s čemer smiselno opozarja na (tudi po uradni dolžnosti upoštevno) absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrek sklepa nasprotuje njegovim razlogom oziroma ima sklep takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti. Ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sploh hotelo doseči, saj se iz podatkov spisa oziroma dosedanjega stanja zadeve nakazuje, da bo treba zaradi pravilne odločitve med drugim ugotoviti tudi obračunsko vrednost zapuščine po določbah 28. čl. ZD, in sicer zaradi izračuna nujnega deleža, saj je dedinja M.P. podala zahtevo za nujni dedni delež in vrnitev daril zaradi zatrjevanega prikrajšanja nujnega dednega deleža. Poleg tega sodišče prve stopnje za izdajo izpodbijanega sklepa ni imelo nobene podlage v določbah 314. čl. ZPP, saj je z delnim sklepom o dedovanju mogoče odločiti tedaj, ko je za razsojo zrela odločitev o dedovanju dela zapuščine, za takšen primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Že iz teh razlogov je bilo zato treba razveljaviti izpodbijani sklep.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razčistiti vsa vprašanja, od katerih bo odvisna odločitev v zadevi. Po podatkih spisa sta zapustničina sinova C.P. in P.P. umrla pred zapustnico, zato dedovanje po njeni oporoki z dne 19.4.1999, s katero je zapustnica določila, da dedujeta njeno premoženje, katerega bo imela ob smrti, po enakih delih njena sinova, ne bo aktualno. Zapustnica je napravila tudi oporoko z dne 13.3.2003, s katero je določila, da dedič B. P. deduje tisto premoženje, ki ji bo pripadlo v denacionalizacijskem postopku po njenih starših. Doslej ni bilo razčiščeno, ali dediči priznavajo to oporoko za veljavno ali ne. V primeru njene veljavnosti bo za to zapustničino premoženje nastopilo oporočno dedovanje, glede morebitnega preostalega njenega premoženja pa bo prišlo v poštev dedovanje po zakonu. Ob tem pa bo glede na doslej podane dedne izjave in zahtevke posameznih dedičev (zlasti M. P) potrebno razčistiti (zaradi vračunanja daril dedičem v dedne deleže in ugotovitve obračunske vrednosti zapuščine), kaj je kdo od dedičev oziroma potomcev prejel od zapustnice kot darilo (upoštevajoč pri tem tudi določbe 46. čl. in 56. čl. ZD). V primeru, da bodo med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, bo moralo sodišče prve stopnje prekiniti zapuščinski postopek in dediče napotiti na pravdo (210. čl. ZD).

Glede zatrjevanih daril zapustnice, navedenih v njeni oporoki z dne 19.4.1999 (nepremičnine na Hrvaškem, stanovanji na A. in B.), po doslej podanih izjavah dedičev kaže, da je med njimi sporno, ali gre res za darilo (glede stanovanja na B.) oziroma kdo je obdarjenec (sin C. P. ali vnukinja P. H. glede stanovanja na A.). Tudi sodišče prve stopnje je na zadnjem naroku ugotovilo, da je med dediči spor glede daril zapustnice in obsega zapuščinske mase (točneje: obračunske vrednosti zapuščine kot podlage za izračun nujnih dednih deležev v smislu 28. čl. ZD). Zato bi sodišče prve stopnje moralo v celoti razčistiti, kaj konkretno je med dediči sporno (glede dejstev v zvezi z darili in njihovim vračunavanjem) ter napotiti na pravdo tiste dediče, katerih pravice bi štelo za manj verjetne (1. odst. 213. čl. ZD). Če med dediči ne bodo sporna dejanska vprašanja, pa bo sodišče prve stopnje (v primeru ugotovitve, da so nujni dedni deleži posameznih dedičev prikrajšani) lahko samo odločilo o zahtevkih za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril, pri čemer pa bo moralo upoštevati, da se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja in šele potem, če to ne bo zadostovalo, se vrnejo tudi darila (35. čl. ZD).

V zvezi z dedičem I. P. je bilo ugotovljeno, da ga zastopa mati S. P., ker ji je bila podaljšana roditeljska pravica čez njegovo polnoletnost (kot izhaja iz sklepa Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote na Vrhniki, N 12/93 z dne 9.7.1993, I. P. zaradi duševne prizadetosti ni sposoben skrbeti za svoje pravice, koristi in interese). Vendar pa sodišče prve stopnje iz neznanih razlogov na zapuščinsko obravnavo 4.2.2008 in 29.11.2007 sploh ni vabilo S. P. kot zakonite zastopnice dediča I. P. B. P. naj bi priložil svoji vlogi z dne 13.2.2007 (list. št. 48) tudi dedno izjavo I. P., vendar pa te izjave ni v spisu. Tako ni jasno, kakšna je vsebina te izjave, niti kdo jo je podal v imenu I. P. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v nadaljevanju postopka upoštevati kot stranko v postopku tudi I. P. in vabiti na zapuščinsko obravnavo tudi njegovo zakonito zastopnico S. P. oziroma ji vročati tudi vsa pisanja. V zvezi z njegovo dedno izjavo oziroma izjavo, ki jo bo v njegovem imenu podala zakonita zastopnica, pa bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi 111. čl. ZZZDR. Pri izjavah I. P. kot nujnega dediča zapustnice v tem zapuščinskem postopku, ki se po vsebini nanašajo na razpolaganje z njegovim premoženjem (npr. o priznanju zapustničine oporoke, uveljavljanju nujnega dednega deleža in s tem povezanih zahtevkov za vračunanje daril in zmanjšanje oporočnih razpolaganj), bo namreč potrebno pridobiti za veljavnost takšnega razpolaganja tudi privolitev pristojnega centra za socialno delo. V zvezi z vročanjem S P. naj sodišče prve stopnje tudi ugotovi, kateri je njen pravi naslov. Izpodbijani sklep je bil S. P. najprej vročan na naslov Br. (sodna pošiljka se je vrnila z oznako „preseljen“), nato pa na naslov D., čeprav iz spisa ni razvidno, od kje sodišču prve stopnje podatek, da je ta naslov pravi (glede na poizvedbe v Centralnem registru prebivalstva, list. št. 108, naj bi S.P. živela na naslovu V.). Posebno skrbno postopanje v primeru dediča I. P. narekuje določba 166. čl. ZD.

Navedene ugotovitve so zato vodile do ugoditve pritožbama ter razveljavitve izpodbijanega sklepa in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD). Iz dosedanje obrazložitve je razvidno, kako bo moralo sodišče prve stopnje postopati ob ponovnem odločanju v zadevi, zato posebni napotki niso potrebni.