Jedro

S pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami, da gre za pomembno pravno vprašanje in da gre za odstop od sodne prakse, ne da bi te trditve konkretiziral, revident ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07- sklep US) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, območne enote Ljubljana z dne 24.5.2006 (v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 30.1.2007). Prvostopni upravni organ je z izpodbijano odločbo med drugim odločil, da mora tožeča stranka ustaviti gradnjo dveh reklamnih panojev, stoječih na parceli št. 43/3 in 49 k.o.... in jih odstraniti.

Tožeča stranka vlaga revizijo iz razlogov kršitve procesnega in materialnega prava in predlaga vrhovnemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi. Dovoljenost revizije utemeljuje s tem, da je vrednost spornega razmerja oziroma investicije več kot 20.000 EUR (1. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1), podani pa so tudi razlogi za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre za pravno vprašanje, o katerem vrhovno sodišče še ni odločalo. Gre namreč za vprašanje objekta, ki ga je dopustno graditi skladno z določbami pravilnika. Dovoljenost revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 tožeča stranka ni obrazložila.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je mogoče dovoljenost revizije utemeljevati z denarno vrednostjo, ki presega 20.000 EUR samo tedaj, kadar je sodišče odločilo v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. V obravnavanem primeru ne gre za spor, ki je izražen v denarni vrednosti, saj je bilo sporno pravno razmerje v upravnem sporu ukrep gradbenega inšpektorja. Zato revident dovoljenosti revizije na tej zakonski podlagi ne more utemeljevati in revizija na tej podlagi ni dovoljena.

Revident uveljavlja tudi dovoljenost revizije s tem, da povzema zakonsko določbo 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 kot pomembno pravno vprašanje, o katerem vrhovno sodišče še naj ne bi odločalo in pri tem navaja izmere nedovoljenega oziroma spornega objekta (torej dejansko stanje, ki pa ne more biti stvar revizije). Ne navaja pa, katerega pravnega vprašanja ob inšpekcijskem ukrepu vrhovno sodišče še ni obravnavalo. Ker je trditveno in dokazno breme za dokazovanje pogojev za dovoljenost revizije iz 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti, revident pa s pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami, da gre za pomembno pravno vprašanje in da gre za odstop od sodne prakse, ne da bi te trditve konkretiziral, tudi tega pogoja ni izkazal in tudi na tej podlagi ni mogoče dovoliti revizije. Kot je bilo že navedeno pa revident dovoljenost revizije iz razlogov po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 sploh ne navaja.

Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.