Jedro

Tožnik v pritožbi zoper stroškovno odločitev utemeljeno izpostavlja, da odločba Okrajnega sodišča v Celju Bpp 1755/2018 z dne 7. 12. 2018, s katero mu je bila dodeljena izredna Bpp v obliki zastopanja pred sodiščem prve stopnje od 27. 10. 2018 dalje, ne obsega nagrade za tožbo z dne 22. 11. 2017 in nagrade za prvo pripravljalno vlogo z dne 5. 2. 2018, oboje skupaj z 2% materialnimi stroški in 22% DDV. Predmetno izhaja iz drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči in vsebine izdane odločbe o Bpp. Pritožnik se zato utemeljeno zavzema, da naj se njemu, in ne v korist proračuna, prizna predmetne stroške po vrednosti storitev, ki ne veljajo za Bpp. Pritožba se tudi utemeljeno zavzema, da je sodišče prve stopnje zmotno prisodilo materialne stroške v korist BPP v polovičnem znesku. Skladno s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) se v primeru dodeljene Bpp polovični znesek prisoja le za nagrado za storitve (za ″odvetnikovo delo″), kar nenazadnje izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: ″II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 597,31 EUR pravdnih stroškov in povrniti v korist proračuna R. S. na TRR Okrožnega sodišča v Celju, organa za Bpp, št. 0110 0637 0421586, sklicni številki Bpp 1308/2019 in Bpp 1755/2018, 961,58 EUR pravdnih stroškov, oboje v roku 8 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.″

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 149,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo presodilo, (I.) da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 15 dni plačati tožniku 8.000,00 EUR nepremoženjske škode z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.11.2017 dalje do plačila in mu povrniti nagrado za predpravdni postopek v višini 614,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.11.2017 dalje do plačila, (II.) da je toženka dolžna plačati v roku 8 dni 1.256,36 EUR tožnikovih pravdnih stroškov na račun brezplačne pravne pomoči (Bpp), in (III.) da je dolžna v roku 15 dni od vročitve te odločbe plačati na račun sodnih taks 371,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper II. točko sodbe (zoper sklep o povrnitvi pravdnih stroškov) je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se izpodbijana stroškovna odločitev spremeni tako, da je toženka dolžna plačati tožniku neposredno 597,31 EUR pravdnih stroškov in preostanek na račun Bpp. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je izdana odločba Bpp zajela celotne stroške tožnikovega zastopanja na prvi stopnji sojenja. Tožnik je vlogo za Bpp vložil med postopkom, ko so mu že nastali stroški zastopanja za tožbo (400 točk) in prvo pripravljalno vlogo (400 točk). Sodišče prve stopnje bi moralo predmetne stroške skupaj z 2% materialnimi stroški in 22% DDV, kar skupaj znaša 597,31 EUR prisoditi tožniku. Glede preostalih stroškov, ki gredo po izračunu v korist Bpp tožnik še prosi, da se upošteva sodna praksa, ki materialnih stroškov v zvezi z Bpp ne prisoja v polovičnem znesku (prilaga npr. odločbo Bpp 1608/209 z dne 13. 1. 2020).

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik v pritožbi zoper stroškovno odločitev utemeljeno izpostavlja, da odločba Okrajnega sodišča v Celju Bpp 1755/2018 z dne 7. 12. 2018, s katero mu je bila dodeljena izredna Bpp v obliki zastopanja pred sodiščem prve stopnje od 27. 10. 2018 dalje, ne obsega nagrade za tožbo z dne 22. 11. 2017 in nagrade za prvo pripravljalno vlogo z dne 5. 2. 2018, oboje skupaj z 2% materialnimi stroški in 22% DDV. Predmetno izhaja iz drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči in vsebine izdane odločbe o Bpp. Pritožnik se zato utemeljeno zavzema, da naj se njemu, in ne v korist proračuna, prizna predmetne stroške po vrednosti storitev, ki ne veljajo za Bpp. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo relevantne predpise o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku in je pritožbeno sodišče posledično ugodilo pritožbi tožnika ter ustrezno spremenilo odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Tožniku tako skladno z Odvetniško tarifo pripadajo na prvi stopnji sojenja priglašeni oziroma pritožbeno sporni stroški s pripadki (2 % materialnimi stroški in 22% DDV) za tožbo (400 točk) in za prvo pripravljalno vlogo (400 točk), kar skupaj in ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR znaša 597,31 EUR. Pritožba se tudi utemeljeno zavzema, da je sodišče prve stopnje zmotno prisodilo materialne stroške v korist BPP v polovičnem znesku. Skladno s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) se v primeru dodeljene Bpp polovični znesek prisoja le za nagrado za storitve (za ″odvetnikovo delo″), kar nenazadnje izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse.2 V korist proračuna mora tako (glej tudi preostale in pravilne razloge iz odločbe sodišča prve stopnje) toženka povrniti 961,58 EUR s pripadki (3. točka 365. člena ZPP). V izračunu stroškov, ki pripadajo proračunu, se preostalih 850 točk nagrade za odvetniške storitve upošteva skladno z izpostavljeno določbo ZOdv v polovičnem znesku, 10,5 točk preostalih materialnih stroškov pa v celoti.

6. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena, 155. členom in 168. členom ZPP (upoštevaje odločbo Okrajnega sodišča v Celju P 396/2017 z dne 10. 6. 2020 o oprostitvi tožnika za plačilo sodne takse za pritožbo). Tožniku mora toženka povrniti njegove stroške v zvezi z uspešno pritožbo. Tožniku se prizna 200 točk nagrade za pritožbo (in ne priglašenih 500 točk, saj gre za pritožbo zoper procesni sklep), 4 točke za materialne stroške (2% od nagrade) in 22% DDV, kar skupaj in ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR znaša 149,33 EUR. Tožnik je bil oproščen plačila sodne takse za pritožbo, zato mu ti stroški niso nastali, bo pa o njih po uradni dolžnosti moralo odločiti sodišče prve stopnje (168. člen ZPP).

1 Glej npr. odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Upravnega sodišča Republike Slovenije Psp 166/2018 z dne 17. 5. 2018 in I U 411/2018-10 z dne 15. 5. 2018.