Jedro

Po izdaji izvršilnega naslova do izdaje izpodbijanega sklepa obveznost tožeče stranke, da odstrani objekt nad armirano betonsko ploščo, ni bila spremenjena, odpravljena ali razveljavljena.

S tožbenimi ugovori, da bi bilo treba upoštevati njeno vlogo za spremembo namembnosti spornega zemljišča in prekiniti postopek, tožeča stranka uveljavlja ugovore, ki na tek izvršilnega postopka ne morejo vplivati, zato ne izkazuje, da bi bilo sklepom o dovolitvi izvršbe kakorkoli poseženo v njene pravice, obveznosti ali pravne koristi.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom pod 1. točko izreka odločil, da je 2. točka izreka inšpekcijske odločbe št. 06122-190/2006 z dne 4. 10. 2006, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da do 30. 6. 2007 odstrani objekt nad AB ploščo na zemljišču parc. št. 34/1 k.o. ..., postala dne 25. 9. 2008 izvršljiva ter se dovoljuje njena izvršba, pod 2. točko pa, da je tožeča stranka dolžna do 16. 6. 2010 odstraniti ta objekt in vzpostaviti prejšnje stanje, po preteku tega roka bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec. Drugostopenjski organ je s svojo odločbo kot neutemeljeno zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je dne 4. 8. 2004 vložila vlogo za spremembo namembnosti zemljišča parc. št. 34/1 k.o. ..., na kateri leži sporni objekt, za katerega je bilo izdano urbanistično potrdilo z dne 15. 3. 1979. Ker o vlogi za spremembo namembnosti še ni bilo odločeno, predlaga, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijani sklep ter upravnemu organu naloži, da prekine inšpekcijski postopek.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Sodišče je v obravnavani zadevi že odločalo sklepom o zavrženju tožbe opr. št. I U 469/2010-5 z dne 13. 5. 2010, ki ga je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom opr. št. I Up 196/2010 z dne 8. 7. 2010 razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponoven postopek. Po mnenju Vrhovnega sodišča je sicer pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v 2. odstavku 5. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 in 107/09 – odločbi Ustavnega sodišča in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), niti upravni akt v smislu določbe 2. člena ZUS-1, vendar je odločitev o zavrženju tožbe preuranjena, saj sodišče ni ugotavljalo procesne predpostavke, ali ni bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno-sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Ker gre za presojo obstoja procesne predpostavke, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti, mora pred odločitvijo pridobiti vse relevantne listine oziroma upravni spis, saj je tožnik dolžan praviloma predložiti le izpodbijani akt (1. odstavek 30. člena ZUS-1), ter nato na tej opraviti preizkus drugih procesnih predpostavk za vložitev tožbe.

Sodišče je v ponovnem postopku upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča in na podlagi podatkov upravnih spisov najprej ugotavljalo, ali je bil izvršilni naslov (odločba št. 06122-190/2006 z dne 4. 10. 2006) v nadaljnjem upravnem ali upravno-sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. V zvezi s tem je ugotovilo, da je prvostopenjski inšpekcijski organ v 2. točki izvršilnega naslova odločil, da mora tožeča stranka do 30. 6. 2007 odstraniti objekt nad AB ploščo na zemljišču parc. št. 34/1 k.o. ... Ob reševanju pritožbe je drugostopenjski organ s svojo odločbo št. 0612-480/2006-2 z dne 27. 2. 2007 to točko odpravil in jo nadomestil z novo 2. točko, tako da je odločil, da je tožeča stranka do 30. 6. 2007 sporni objekt dolžna v celoti odstraniti. Upravno sodišče pa je tožbi tožeče stranke s sodbo U 655/2007-10 z dne 25. 9. 2008 delno ugodilo tako, da je navedeno drugostopenjsko odločbo odpravilo v delu, ki se ne nanaša na odstranitev nad armirano betonsko ploščo, v ostalem delu pa je tožbo zavrnilo. To pa pomeni, da je sodišče z omenjeno sodbo potrdilo odločitev inšpekcijskega organa, ki je odredil odstranitev objekta nad armirano betonsko ploščo in je s tem vzpostavilo obveznost, ki je bila določena v 2. točki prvostopenjske inšpekcijske odločbe, kar je jasno razvidno tudi iz obrazložitve te sodbe. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da po izdaji izvršilnega naslova do izdaje izpodbijanega sklepa obveznost tožeče stranke, da odstrani objekt nad armirano betonsko ploščo, ni bila spremenjena, odpravljena ali razveljavljena.

Sodišče je v nadaljevanju še presojalo, ali je izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe lahko predmet upravnega spora. V skladu z določbo 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke. Upravni akti po tem zakonu so upravne odločbe oziroma drugi javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akti, izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta oziroma drugega javnopravnega posamičnega akta, temveč zgolj tiste, ki v skladu z navedenimi zakonskimi določbami izpolnjujejo navedene kriterije. Te je mogoče razdeliti na formalne in materialne. Po formalnih kriterijih so upravni akti le tisti akti, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti oziroma nosilci javnih pooblastil, po materialnih kriterijih pa gre za akte, s katerimi je bilo vsebinsko odločeno o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Formalni in materialni kriteriji morajo biti izpolnjeni kumulativno, zato lahko za upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, šteje le akt, ki poleg formalnega izpolnjuje tudi materialni kriterij, torej akt, s katerim je bilo vsebinsko odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta, ne pa akt, ki pomeni zgolj procesno odločitev (razen nekaterih, v ZUS-1 izrecno določenih izjem).

Tožeča stranka s tožbo izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil izdan na podlagi 1. odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju ZUP). Ta sklep po presoji sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj je bilo o tem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe. Z inšpekcijsko odločbo je bila tožeči stranki odrejena odstranitev objekta nad AB ploščo na zemljišču parc. št. 34/1 k.o. ... S sklepom o dovolitvi izvršbe pa je bilo zgolj ugotovljeno, da je ta odločba postala izvršljiva, zato je bila dovoljena njena izvršba, ponovno podaljšan rok za izpolnitev obveznosti ter določeno izvršilno sredstvo iz 1. odstavka 297. člena ZUP, ki določa izvršbo po drugi osebi, če zavezanec svoje obveznosti ne izpolni.

Izpodbijani upravni akt torej ni v ničemer posegel v odločitev o obveznosti tožeče stranke, ki izhaja iz materialnega prava, ki je bilo podlaga za izdajo izvršilnega naslova. V obravnavani zadevi je bila tožeči stranki odstranitev spornega objekta naložena z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov, z izpodbijanim sklepom pa ni bila ta obveznost ne vzpostavljena, ne kakorkoli spremenjena. Izpodbijani akt zato ne izpolnjuje materialnega kriterija za akt, ki je lahko predmet presoje v upravnem sporu, ob tem pa tudi ne gre za katerega od aktov, ki jih je po izrecni določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu, čeprav nimajo narave upravnega akta (sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan). Tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje, da bi sporni objekt odstranila in bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena. S tožbenimi ugovori, da bi bilo treba upoštevati njeno vlogo za spremembo namembnosti spornega zemljišča in prekiniti postopek, uveljavlja ugovore, ki na tek izvršilnega postopka ne morejo vplivati, zato tožeča stranka ne izkazuje, da bi bilo sklepom o dovolitvi izvršbe kakorkoli poseženo v njene pravice, obveznosti ali pravne koristi.

Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa tožbe, ki ga je opravilo na podlagi 36. člena ZUS-1, iz navedenih razlogov ugotovilo, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo tožeče stranke zavrglo, kar je tudi v skladu z ustaljeno sodno prakso tako tukajšnjega sodišča kot tudi Vrhovnega sodišča RS (na primer v sklepih opr. št. I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009, I Up 163/2009 z dne 1. 10. 2009 in I Up 213/2009 z dne 1. 10. 2009), ki je takšno stališče potrdilo tudi v obravnavani zadevi v sklepu opr. št. I Up 196/2010 z dne 8. 7. 2010.