Jedro

Vsebinsko se revizijsko razlogovanje nanaša na dokazno oceno. Revizija se zavzema za drugačne dejanske ugotovitve. Pri tem izpodbija verodostojnost prič in se sklicuje na izvedensko mnenje. Toda vse to revizijsko izvajanje se nanaša samo na dejanske ugotovitve, kar pa po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog.

Izrek

1. Revizija, ki se nanaša na izrek o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo 24.300 DEM z zamudnimi obrestmi, se zavrne.

2. Revizija, ki se nanaša na izrek o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo 535.249,40 SIT z zamudnimi obrestmi, se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 24.300 DEM in 535.249,40 SIT s pripadki. Prvi znesek je tožnica uveljavljala na podlagi nezgodnega zavarovanja, drugi znesek pa predstavlja ocenjeno škodo na avtomobilu in ga tožnica uveljavlja na podlagi kasko zavarovanja in cesijske pogodbe. Sodišče je ugotovilo, da se je tožnici dne 12.11.1994 pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala. Tožnica pa je policistom izjavila, da ni bila udeležena v prometni nezgodi in zato ni bila pripravljena opraviti preizkusa alkoholiziranosti. S podpisom obrazca "Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti" je priznala, da je uživala alkoholne pijače. Zato ni izpodbila domneve o alkoholiziranosti in je na podlagi splošnih pogojev obeh zavarovanj izgubila zavarovalne pravice.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Pojasnilo je, da pravdno sodišče ni vezano na oprostilni izrek odločbe sodnika za prekrške. Potrdilo je prvostopenjsko dokazno oceno in razlago splošnih pogojev tožene stranke za nezgodno zavarovanje oseb in za zavarovanje vozil in stvari.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijani sodbi in ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma ju razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodbama očita, da nista celovito ocenili izvedenih dokazov. Sklicuje se na odločitev sodnika za prekrške in navaja, da bi moralo tudi sodišče na podlagi istih dokazov priti do enakih ugotovitev. Povzema izvedensko mnenje o tem, da je lahko vedenje ponesrečenca, ki si je poškodoval glavo, za nestrokovnjaka podobno vedenju vinjene osebe. Tožnica pa je utrpela poškodbo glave. Bila je v šoku, zato sodišče ne bi smelo upoštevati njenega podpisa na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti. Opozarja na razlike v izpovedbah prič K. in K. in meni, da jima sodišče ne bi smelo verjeti. Mnenja izvedenca dr. F. ni mogoče razlagati tako, da potrjuje ugotovitve o tožničini alkoholiziranosti.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija, ki se nanaša na odločitev o zahtevku za plačilo 24.300 DEM s pripadki ni utemeljena, revizija, ki se nanaša na odločitev o plačilu 535.249,40 SIT s pripadki, pa ni dovoljena.

Tožeča stranka z revizijo izpodbija ugotovitev, da je zaradi izmikanja ugotavljanju alkoholiziranosti izgubila pravice iz obeh zavarovanj. Nasprotuje stališču, po katerem pravdno sodišče ni upoštevalo pravnomočne odločbe sodnika za prekrške, ki je ustavil postopek proti tožnici zaradi prekrška, ki naj bi ga storila s tem, da je odklonila preizkus alkoholiziranosti. Meni, da bi moralo sodišče na podlagi logičnih zakonitosti in argumentativnih shem priti do enakih pravnih sklepov. Vendar revizija glede tega nima prav.

Pravdno sodišče ocenjuje dokaze na način, ki ga določa 8. člen ZPP in pri tem ni vezano na odločbo sodnika za prekrške, ki je ustavil postopek za prekršek. Uporaba logike in pravil sklepanja velja gotovo za vsa sodišča, vendar je ugotavljanje dejstev odvisno od dokazov, ki so izvedeni v posameznem postopku. V postopku za prekršek se je sodnik oprl na izvedensko mnenje dr. I. P., v obravnavanem pravdnem postopku pa je sodišče ugotavljalo okoliščine v zvezi s tožničinim vedenjem v času po nesreči na podlagi izvedenskega mnenja dr. J. F., izpovedi prič G. K. in S. K., zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, spisa sodnika za prekrške občine Ilirska Bistrica opr. št. P 1662/94 in izpovedi tožnice. Pravdno sodišče je imelo na razpolago bistveno obsežnejše dokazno gradivo, ki ga je smelo in moralo oceniti tako, kot mu to nalaga 8. člen ZPP in določbe iz 18. poglavja tega zakona. Dokazni postopek je bil izveden v skladu s temi predpisi. Revizija sicer navaja kot revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar tega očitka ne konkretizira. Iz revizijskih razlogov ni razvidno, na katere kršitve postopka se nanaša ta uveljavljani revizijski razlog. Revizijsko sodišče pa kršitev postopka ne ugotavlja po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Vsebinsko se revizijsko razlogovanje nanaša na dokazno oceno. Revizija se zavzema za drugačne dejanske ugotovitve. Pri tem izpodbija verodostojnost prič in se sklicuje na izvedensko mnenje. Toda vse to revizijsko izvajanje se nanaša samo na dejanske ugotovitve, kar pa po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko podlago, kakršna je ugotovljena v postopkih na prvi in drugi stopnji. Zato ni moglo upoštevati revizijskih navedb, s katerimi tožeča stranka izpodbija dokazno oceno in se zavzema za drugačne dejanske ugotovitve.

V tem postopku sta bila obravnavana dva tožbena zahtevka z različno pravno podlago. Zahtevek za plačilo 24.300 DEM temelji na nezgodnem zavarovanju, zahtevek za plačilo 535.249,40 SIT pa na zavarovanju vozil in stvari. Terjatev, ki jo tožnica uveljavlja s tem tožbenim zahtevkom, ji je cediral lastnik avtomobila družba M. d.o.o. Ker gre za zahtevka z različno podlago, velja glede pristojnosti in pravice do revizije drugi odstavek 41. člena ZPP: upošteva se vrednost vsakega zahtevka posebej. Za razlago tega člena je pomebno dejstvo, da je uvrščen v oddelek "Ugotovitev vrednosti spornega predmeta", ki vrednost spornega predmeta obravnava enotno zaradi stvarne pristojnosti in zaradi pravice do revizije. Iz tega sledi, da revizija zoper odločitev o zahtevku za plačilo 535.249,40 SIT ni dovoljena. Vrednost spornega predmeta ne presega 1.000.000 SIT, kolikor je kot pogoj za dovoljenost revizije določeno v drugem odstavku 367. člena ZPP.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo v tistem delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku za plačilo 24.300 DEM (378. člen ZPP), v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku za plačilo 535.249,40 SIT, pa je revizijo zavrglo (377. člena ZPP).