Jedro

Štipendijsko razmerje preneha tudi v primeru, če štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo (1. alineja 1. odstavka 49. člena ZŠtip). V tem primeru je štipendist na podlagi 1. odstavka 50. člena ZŠtip dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi, v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti. Vendar pa zgolj zaradi dejstva, da tožnica prvega letnika ni uspešno zaključila, v okoliščinah konkretnega primera, ko je podala vlogo za soglasje k menjavi smeri izobraževalnega programa in predlagala mirovanje štipendijskega razmerja, izdaja izpodbijane odločbe o dolžnosti vračila prejetih štipendij ni zakonita. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo pred izdajo izpodbijanih upravnih aktov potrebno najprej odločati o spremembi smeri študija in predlaganem mirovanju štipendijskega razmerja. Po 1. alineji 1. odstavka 48. člena ZŠtip štipendijsko razmerje miruje, štipendija za tekoče študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, če ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva. Pogoji za mirovanje po tem določilu ZŠtip so torej izpolnjeni tudi, kadar štipendist ni izdelal letnika, hkrati pa se je ponovno vpisal v isti letnik. ZŠtip v 48. členu namreč mirovanja štipendijskega razmerja ne pogojuje z izobraževanjem na istem študijskem programu. Ker toženec o tožničini vlogi, torej o spremembi izobraževalnega programa in o mirovanju štipendijskega razmerja ni odločal, je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani upravni odločbi toženca in mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 113,99 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi št. ... z dne 12. 3. 2015 in št. ... z dne 23. 10. 2014 ter zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Obenem mu je naložilo, da tožnici povrne 114,40 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Meni, da v primerih, ko štipendist, ki je v predhodnem študijskem letu bil upravičen do štipendije in jo je prejemal za določen letnik določenega izobraževalnega programa, pa ga ni uspešno končal in se je v naslednjem letu vpisal v isti letnik drugega izobraževalnega programa, ne gre za mirovanje štipendijskega razmerja. Za ponavljanje letnika gre le, ko štipendist ponavlja letnik v okviru istega izobraževalnega programa, saj je pravica do štipendije vezana na določen izobraževalni program. V konkretnem primeru je tožnica šolanje nadaljevala z vpisom v prvi letnik druge izobraževalne ustanove, zato letnika ne ponavlja. Štipendisti, ki letnika niso uspešno zaključili, so štipendijo za ta letnik po 49. členu ZŠtip dolžni vrniti. Ker so izpolnjeni pogoji iz te določbe, ni pomembno, ali je bilo soglasje za spremembo študija podano ali ne.

Sprememba izobraževalnega programa po 3. odstavku 47. člena ZŠtip predstavlja le medletno spremembo, torej tisto, do katere pride že med tekočim, ne pa šele v novem študijskem letu. K tej spremembi mora biti podano soglasje, v nasprotnem primeru je podan razlog za prenehanje štipendijskega razmerja. Sama najava spremembe študija tudi ne predstavlja spremembe, saj mora priti tudi do vpisa v isti letnik drugega izobraževalnega programa. Tožnica ni predložila dokazila, da je uspešno zaključila letnik na programu, za katerega je prejemala državno štipendijo. V novem študijskem letu je bila vpisana v drug študijski program. Že iz izreka odločbe z dne 8. 10. 2014 izhaja, da ji je bila štipendija priznana za program anglistika.

Opozarja še, da je v konkretnem primeru po 3. odstavku 118. člena ZŠtip-1 treba uporabiti določbe ZŠtip.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica predlaga njeno zavrnitev in uveljavlja povračilo stroškov.

Poudarja, da toženec o mirovanju štipendije, kar je predlagala z vlogo z dne 25. 8. 2014, sploh ni odločil. Navajanja, da ne gre za mirovanje štipendijskega razmerja so zgolj pavšalna. Mirovanje je urejeno v 95. členu ZŠtip-1. Prošnjo za soglasje za zamenjavo smeri študija je podala pravočasno in v času veljavnosti ZŠtip-1. Ker izpolnjuje pogoje iz 6. odstavka 95. člena ZŠtip-1 ni relevantno, da ne ponavlja letnika iste izobraževalne ustanove. Po končanem prvem letniku, za katerega naj bi vračala štipendijo, je tožencu predložila tudi dokazila o uspešno zaključenem letniku. Pravno podlago za odločitev v zadevi predstavlja ZŠtip-1. Tudi ZŠtip določa, da štipendijsko razmerje preneha v primeru, ko se spremeni študijski program brez soglasja štipenditorja. O spremembi pa toženec ni odločil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) ter pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da v postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju sicer zmotno uporabilo materialno pravo, vendar to na pravilnost same odločitve ni vplivalo. Pravno naziranje sodišča prve stopnje glede spremembe izobraževalnega programa v zvezi z mirovanjem oziroma prenehanjem štipendijskega razmerja je pravilno.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

6. V tem socialnem sporu, ko tožnica izpodbija pravilnost in zakonitost dokončne odločbe z dne 12. 3. 2015 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 23. 10. 2014, gre za spor o vračilu državne štipendije. Sporno je, ali je tožnica, ki v šolskem letu 2013/2014 ni uspešno zaključila prvega letnika izobraževalnega programa, za katerega ji je bila štipendija dodeljena, in se je v naslednjem študijskem letu ponovno vpisala v isti letnik drugega izobraževalnega programa, o čemer je toženca tudi obvestila in predlagala mirovanje štipendijskega razmerja, pa toženec o tem ni odločil, dolžna vrniti štipendijo, prejeto za študijsko leto 2013/2014. 7. Tožnici je bila z odločbo z dne 8. 10. 2013 priznana pravica do državne štipendije za izobraževanje na A. fakulteti od 1. 10. 2013 do zaključka izobraževalnega programa. Za študijsko leto 2013/2014 je znašala 185,53 EUR. Ta odločba je bila z odločbo z dne 8. 4. 2014 na podlagi 28. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-C; Ur. l. RS, št. 99/2013) odpravljena z dnem 1. 4. 2014. Hkrati je bilo odločeno, da se vlogi za nadaljnje prejemanje državne štipendije za študijsko leto 2013/2014 ugodi od dne 1. 4. 2014 in znaša v študijskem letu 2013/2014 185,53 EUR mesečno.

Tožnica je dne 25. 8. 2014, ker prvega letnika izobraževanja na A. fakulteti ni uspešno zaključila, podala prošnjo za soglasje k spremembi izobraževalnega programa in mirovanje štipendijskega razmerja. V študijskem letu 2014/2015 se je namreč vpisala v prvi letnik Fakultete B. Kljub temu pa je bilo z izpodbijanima odločbama odločeno le, da tožnici zaradi neuspešno zaključenega prvega letnika študija na A. fakulteti preneha pravica do državne štipendije in da je prejeto štipendijo od oktobra 2013 do septembra 2014 v mesečnih zneskih po 185,53 EUR dolžna vrniti.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

8. Sodišče prve stopnje je izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo, ker je tožnica zaprosila za soglasje za menjavo izobraževalnega programa in vložila predlog za mirovanje štipendijskega razmerja, o čemer v predsodnem postopku sploh ni bilo odločeno. Pri tem je sicer zmotno uporabilo Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1, Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami),(1) na kar utemeljeno opozarja pritožba. Vendar to na pravilnost ugoditvene sodbe ni vplivalo. Do povsem enake razsoje, torej do odprave nezakonitih upravnih odločb iz razloga, ker ni bilo odločeno o tožničini vlogi z dne 25. 8. 2014, bi prišlo tudi ob uporabi prej veljavnega Zakona o štipendiranju (ZŠtip; Ur. l. RS, št. 59/07 s spremembami). Na uporabo ZŠtip namreč napotuje prehodna določba 3. odstavka 118. člena ZŠtip-1. Po tej določbi ZŠtip-1 se štipendijsko razmerje upravičencev, ki so državno štipendijo pridobili po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami) in ZŠtip, presoja po navedenih zakonih do zaključka programa izobraževanja, za katerega so pridobili štipendijo. Za takšno stanje gre tudi v obravnavnem primeru.

9. ZŠtip mirovanje in prenehanje štipendijskega razmerja ter dolžnost vračila štipendije ureja na podoben način kot ZŠtip-1. V 49. členu ZŠtip so določeni primeri, ko štipendijsko razmerje preneha. Preneha res tudi v primeru, če štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo (1. alineja 1. odstavka 49. člena ZŠtip). V tem primeru je štipendist na podlagi 1. odstavka 50. člena ZŠtip dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi, v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti.

Vendar pa zgolj zaradi dejstva, da tožnica prvega letnika ni uspešno zaključila, v okoliščinah konkretnega primera, ko je podala vlogo za soglasje k menjavi smeri izobraževalnega programa in predlagala mirovanje štipendijskega razmerja, izdaja izpodbijane odločbe o dolžnosti vračila prejetih štipendij tudi po stališču pritožbenega sodišča ni zakonita. Pritrditi je potrebno materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje, da bi bilo pred izdajo izpodbijanih upravnih aktov potrebno najprej odločati o spremembi smeri študija in predlaganem mirovanju štipendijskega razmerja.

10. Po 1. alineji 1. odstavka 48. člena ZŠtip namreč štipendijsko razmerje miruje, štipendija za tekoče študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, če ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva. Pogoji za mirovanje po tem določilu ZŠtip so po stališču pritožbenega sodišča torej izpolnjeni tudi, kadar štipendist ni izdelal letnika, hkrati pa se je ponovno vpisal v isti letnik. ZŠtip v 48. členu namreč mirovanja štipendijskega razmerja sploh ne pogojuje z izobraževanjem na istem študijskem programu. Nasprotno tolmačenje tožene stranke v tej smeri je torej zmotno in zato nesprejemljivo.

Sicer je štipendist dolžan spremembo izobraževalnega programa oziroma vrste in področja izobraževanja skladno z 2. alinejo 3. odstavka 47. člena ZŠtip v roku 8 dni sporočiti štipenditorju. Ta je na temelju 4. odstavka 47. člena ZŠtip ob razveljavitvi odločbe o priznanju štipendije o tej pravici dolžan ponovno odločiti. V nasprotnem primeru, torej če štipendist spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja, pa štipendijsko razmerje preneha po 4. alineji 49. člena ZŠtip. Pomeni, da štipendijsko razmerje, če štipendist letnika izobraževalnega programa, za katerega mu je bila priznana štipendija, ni uspešno zaključil, pa se takoj vpiše v isti letnik drugega izobraževalnega programa, v tekočem letu miruje, ob pogoju sporočene spremembe oziroma soglasja štipenditorja. Štipendijsko razmerje tako preneha šele, če štipendist po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil, oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije (6. alineja 49. člena ZŠtip). Šele nato je štipendijo po 1. odstavku 50. člena ZŠtip dolžan vrniti.

Le ob predhodno navedeni interpretaciji pravnorelevantnih določb ZŠtip je mogoče ustavno skladno razsoditi v predmetni zadevi. Potrebno je namreč izhajati tudi iz 57. člena Ustave RS, po katerem je izobraževanje svobodno, država pa ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.

Odločitev pritožbenega sodišča

11. Izhajajoč iz predhodno utemeljene materialnopravne razlage ZŠtip, je morala pritožba tožene stranke ostati neuspešna. Pomeni, da je v okoliščinah konkretnega primera potrebno najprej odločiti o tožničini vlogi z dne 25. 8. 2014. Torej o spremembi izobraževalnega programa in predlaganem mirovanju štipendijskega razmerja. V ponovljenem predsodnem upravnem postopku bo torej potrebno postopati v skladu z materialnopravnim stališčem in napotili pritožbenega sodišča ter izdati odločitev o spremembi izobraževalnega programa in mirovanju štipendijskega razmerja v študijskem letu 2014/2015 ob uporabi 4. odstavka 47. člena ZŠtip. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ob takšnem izidu pritožbenega postopka je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe. Stroški so odmerjeni iz naslova nagrade za postopek v višini 73,44 EUR in 20,00 EUR za poštne ter telekomunikacijske storitve po tarifni št. 6002, kar povečano za 22 % DDV, skupaj znaša 113,99 EUR.

(1) ZŠtip-1 je začel veljati 17. 7. 2013, uporabljati pa se je začel s 1. 1. 2014.