Jedro

S tem, ko je po napovedi pravne osebe, da bo vložila zahtevo za sodno varstvo, izrek odločbe o prekršku dopolnil oziroma razširil še z očitkom, da so bili prekrški storjeni tudi na račun in v korist pravne osebe, je prekrškovni organ povzročil nerazumljivost izreka odločbe o prekršku (nasprotje izvirnika z izvirnikom).

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se:

točka I izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

Ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo storilke pravne osebe A d.o.o. se odločba prekrškovnega organa Specializirane enote za nadzor prometa z dne 6. 8. 2024 po uradni dolžnosti spremeni tako, da se iz izreka odločbe pred točko a) črta besedilo "na račun pravne osebe (pravna oseba za opravljeno storitev prevoza izda račun), v njeno korist (če bi pravna oseba upoštevala zakonske omejitve glede dovoljene količine blaga, bi morala tovrstno količino hlodovine opraviti z dvema voziloma oziroma bi moral voznik prevoz opraviti dvakrat, kar pomeni dodatne stroške)) ter" V preostalem se zahteva za sodno varstvo pravne osebe zavrne kot neutemeljena.

Točka II izreka sodbe sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se sodna taksa ne določi.

II.V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo za sodno varstvo pravne osebe in s tem potrdilo odločbo o prekršku Specializirane enote za nadzor prometa, s katero je bila pravna oseba spoznana za odgovorno za tri prekrške po Zakonu o cestah (ZCes-2).

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje pravna oseba, in sicer zaradi kršitve načela ne bis in idem, zaradi odločitve o sankciji, zaradi kršitve pravil o steku in zaradi nepravilne presoje ekskulpacijskih razlogov.

3.Pritožba je utemeljena v delu, v katerem navaja, da napoved zahteve za sodno varstvo pomeni, da se k odločitvi, ki je bila že sprejeta, doda samo obrazložitev in da je odločba z obrazložitvijo izdana nezakonito. Pritožbeno sodišče ob preizkusu pritožbenih navedb sicer ni ugotovilo kršitve načela ne bis in idem, je pa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da izrek v izvodih odločbe o prekršku brez in z obrazložitvijo ni identičen.

4.V zvezi s tem pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da pritožba izhaja iz napačne predpostavke, da sta bili pravni osebi za očitane prekrške izdani dve odločbi o prekršku in kršeno načelo ne bis in idem. Pravni osebi je bila izdana samo ena odločba, kar je razvidno tudi iz številke odločbe; je bila pa ta odločba skladno z zakonom izdelana v dveh izvodih. Pravna oseba je skladno s prvim odstavkom 59.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) najprej dobila odločbo brez obrazložitve (to je izvod odločbe z datumom 20. 6. 2024); potem ko je napovedala zahtevo za sodno varstvo, pa ji je bila ob upoštevanju petega odstavka 59.a člena ZP-1 vročena (ta ista) odločba o prekršku z dodano obrazložitvijo (to je izvod odločbe z datumom 6. 8. 2024). Zakonska ureditev izdaje in vročanja dveh izvodov odločbe o prekršku primarno zasleduje cilj racionalizacije dela prekrškovnih organov, saj jim v primeru, ko nihče ne napove zahteve za sodno varstvo, ni potrebno izdelati izvoda odločbe z obrazložitvijo, ampak se na podlagi četrtega odstavka 59.a člena ZP-1 šteje, da je z dnem vročitve odločbe brez obrazložitve vročena tudi že končna odločba. Izdaja odločbe z obrazložitvijo torej ne pomeni kršitve načela ne bis in idem; je pa iz predstavljene ureditve jasno razvidno, da mora biti izrek v kasneje izdanem izvodu odločbe z obrazložitvijo popolnoma enaka izreku v prvotno izdanem izvodu odločbe brez obrazložitve, saj gre za en in isti izrek. Kot pravilno navaja pritožba, se k odločitvi, ki je bila že sprejeta doda samo obrazložitev.

5.V obravnavani zadevi je prekrškovni organ v izrek odločbe o prekršku z obrazložitvijo z dne 6. 8. 2024 dodal očitek, da je neposredni storilec prekrške storil "na račun pravne osebe (pravna oseba za opravljeno storitev prevoza izda račun), v njeno korist (če bi pravna oseba upoštevala zakonske omejitve glede dovoljene količine blaga, bi morala tovrstno količino hlodovine opraviti z dvema voziloma oziroma bi moral voznik prevoz opraviti dvakrat, kar pomeni dodatne stroške." Tega besedila prvi izvod odločbe o prekršku z dne 20. 6. 2024 ne vsebuje, prav tako navedena temelja odgovornosti pravni osebi nista bila predstavljena v obvestilu, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška (to obvestilo z dne 18. 1. 2024 vsebuje le očitek, da je voznik prekrške storil s sredstvi pravne osebe). Izvršitev prekrška na račun ali v korist ali s sredstvi pravne osebe v strukturi prvega odstavka 14. člena ZP-1 predstavlja alternativno določene podlage za odgovornost pravne osebe za prekršek. Obvestilo in pouk kršitelju, da se izjavi o prekršku, mora vsebovati opis dejanskega stanja, ki mora biti ustrezno konkretiziran, pri čemer morajo biti v primeru kršitelja - pravne osebe v opisu dejanskega stanja navedene tudi okoliščine, ki predstavljajo podlago za odgovornost pravne osebe (se pravi izvršitev prekrška v imenu ali na račun ali v korist ali s sredstvi pravne osebe), saj je šele s tem pravni osebi dana možnost, da se izjavi o pravnih in dejanskih vidikih očitanega ji prekrška in navaja dejstva in dokaze v svojo obrambo (za odgovornost pravne osebe ob izpolnjenih ostalih pogojih zadošča že ena od teh podlag, kar pa ne spremeni dejstva, da mora biti pravna oseba pred izdajo odločbe seznanjena z vsemi očitki). Prekrškovni organ je v izreku odločbe brez obrazložitve z dne 20. 6. 2024 ostal v okvirih dejstvenih podlag odgovornosti pravne osebe, ki jih je pravni osebi očital v obvestilu kršitelju, da se izjavi o prekršku (tj. izvršitev prekrškov s sredstvi pravne osebe), nato pa je po napovedi pravne osebe, da bo vložila zahtevo za sodno varstvo, izrek odločbe o prekršku dopolnil oziroma razširil še z očitkom, da so bili prekrški storjeni tudi na račun in v korist pravne osebe. S tem je povrzočil nerazumljivost izreka odločbe o prekršku (nasprotje izvirnika z izvirnikom).

6.Na razumljivost izreka odločbe o prekršku je sodišče prve stopnje ob upoštevanju 5. alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti. Kot pojasnjeno, je sodišče prve stopnje v okviru uradnega preizkusa napako v izreku odločbe o prekršku spregledalo in je v točki 1 obrazložitve izpodbijane sodbe povzelo razširjen nabor očitkov pravni osebi iz odločbe o prekršku z obrazložitvijo. S tem pa so nerazumljivi tudi razlogi izpodbijane sodbe, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, na katero je pritožbeno sodišče ob upoštevanju 159. člena ZP-1 dolžno paziti tudi po uradni dolžnosti.

7.Pritožbeno sodišče se ob upoštevanju petega odstavka 163. člena ZP-1 ni odločilo za razveljavitev izpodbijane sodbe, saj gre za kršitev, ki jo glede na njeno naravo in stanje spisovnega gradiva lahko odpravi samo. Sodišče prve stopnje bi po tem, ko bi ob uradnem preizkusu odločbe prekrškovnega organa ugotovilo, da izrek odločbe ni razumljiv oziroma je sam s seboj v nasprotju, moralo na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZP-1 po uradni dolžnosti ustrezno spremeniti odločbo prekrškovnega organa (odprava odločbe prekrškovnega organa in vrnitev zadeve temu organu v ponovno odločanje, za kar si prizadeva pritožba, po določbah ZP-1 ni možna). Ker dodatno navedene podlage odgovornosti pravne osebe v izreku odločbe o prekšrku z obrazložitvijo z vidika odgovornosti pravne osebe dejstveno niso odločilne (kot rečeno, za odgovornost pravne osebe zadostuje že, da so bili prekrški pri opravljanju njene dejavnosti izvršeni s sredstvom pravne osebe, kar je prekrškovni organ zatrjeval že v izreku odločbe brez obrazložitve), nerazumljivost razlogov izpodbijane sodbe, ki je posledica dejstva, da je sodišče prve stopnje spregledalo napako prekrškovnega organa pri oblikovanju izreka odločbe o prekršku, ni takšne narave, da bi terjala ustavitev postopka. Zakonitost odločbe o prekršku je v obravnavani zadevi namreč mogoče doseči s črtanjem dodatnih navedb iz izreka odločbe o prekršku z obrazložitvijo. Ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, je to z ustrezno spremembo izreka izpodbijane sodbe napravilo pritožbeno sodišče. S tem, ko se iz izreka odločbe o prekršku z obrazložitvijo črtajo dodatne podlage odgovornosti pravne osebe, so postale obsoletne tudi navedbe teh podlag v obrazložitvi odločbe o prekršku (str. 7) ter v obrazložitvi izpodbijane sodbe (tč. 1).

8.V preostalem so pritožbene navedbe neutemeljene. Po stališču pritožbenega sodišča ravnanje pravne osebe oziroma voznika do izpolnitve pogojev za nadaljnjo vožnjo ne izkazuje prostovoljnega dejavnega kesanja, ampak je logična posledica dejstva, da je bila skupina vozil do odprave pomanjkljivosti izločena iz prometa. Prizadevanju pravne osebe za izrek opomina iz razloga, ker naj bi še pred izdajo odločbe o prekršku odpravila napake, torej ni mogoče ugoditi.

9.Prav tako gre v obravnavani zadevi za pravi idealni stek vseh treh pravni osebi očitanih prekrškov, kar je pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v točki 32 obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbene navedbe, da se več posameznih dejanj zaposlenih lahko obravnava kot ena pravna celota, če so dejanja povezana s skupnim namenom, so med seboj logično povezana in nastopijo v okviru istega poslovnega procesa in da se posledično ne kaznuje vsakega posameznega dejanja posebej, ampak se določi skupna sankcija za vse prekrške v okviru istega poslovnega procesa (nalaganja tovora) v obravnavani zadevi nimajo osnove v 27. členu ZP-1, in jih pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene.

10.Kar se tiče pritožbenih navedb, ki se nanašajo na ekskulpacijske razloge, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je presoja razbremenilnih razlogov, ki jih na podlagi določbe tretjega odstavka 14. člena ZP-1 uveljavlja pravna oseba, v osnovi vprašanje dejanskega stanja. Enako kot pri fizičnih je tudi pri pravnih osebah odgovornost za prekršek subjektivni del dejanskega stanja, in sicer tako glede naveznih okoliščin iz prvega odstavka 14. člena ZP-1, na podlagi katerih se vzpostavi pridružitvena odgovornost pravne osebe za prekršek, ki ga je storila fizična oseba, kakor tudi glede razbremenilnih razlogov iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1, glede katerih je dokazno breme v celoti na pravni osebi. Ob upoštevanju drugega odstavka 66. člena ZP-1 pritožba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prekrškovnih zadevah, ki pred sodiščem tečejo na podlagi vložene zahteve za sodno varstvo, ni dovoljena, o čemer je bila pravna oseba poučena tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe, ki pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1 (tj. zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja) ne zajema. Upoštevajoč navedeno se pritožbeno sodišče ne more opredeljevati do pritožbenih navedb, ki zatrjujejo, da je sodišče prve stopnje preveč posplošilo dejstva oziroma dejstev ni ustrezno upoštevalo (se pravi zmotno ugotovilo, da niso podani ekskulpacijski razlogi iz 14. člena ZP-1) oziroma ne more ponovno preveriti utemeljenosti ekskulpacijskih razlogov pravne osebe, za kar si prizadeva pritožba (skladno z veljavno ureditvijo v ZP-1 so bili ti razlogi že ocenjeni dvakrat: najprej s strani prekrškovnega organa, nato pa na podlagi vložene zahteve za sodno varstvo še s strani sodišča prve stopnje). V tem delu pritožbeno sodišče zgolj potrjuje, da je sodišče prve stopnje tretji odstavek 14. člena ZP-1 uporabilo formalno-pravno pravilno in pri odločanju ustrezno upoštevalo tudi stališča sodne prakse na področju presoje razbremenilnih razlogov, ki jih uveljavljajo pravne osebe; hkrati pa so razlogi izpodbijane sodbe v tem delu izčrpni, prepričljivi in razumljivi.

11.Ob upoštevanju vsega navedenega je pritožbeno sodišče po tem, ko ni ugotovilo drugih kršitev, na katere je skladno s 159. členom ZP-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti, odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

12.Ker je bilo s to sodbo delno odločeno v korist pravne osebe, se po določbi drugega odstavka 147. člena ZP-1 sodna taksa za pritožbeni postopek ne določi. Na podlagi te določbe je ob upoštevanju tretjega odstavka 59. člena ZP-1 pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka, saj je je tudi s sodbo sodišča prve stopnje po posegu pritožbenega sodišča, s katerim se je odpravila napaka prekrškovnega organa, delno odločeno v korist pravne osebe.

-------------------------------

1Prvi odstavek 59.a člena ZP-1 določa, da prekrškovni organ upravičencem do zahteve za sodno varstvo pošlje odločbo o o prekršku iz 56. člena tega zakona, ki ne vsebuje obrazložitve.

2Peti odstavek 59.a člena ZP-1 določa, da mora biti v primeru, če je vsaj eden od upravičencev zahteve za sodno varstvo napovedal vložitev te zahteve, pisna odločba o prekršku z obrazložitvijo izdelana in odposlana najpozneje v 30 dneh po prejeti napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo.

3Odločitev se zapiše v izreku (tenorju) odločbe o prekršku.

4Poleg navedenih treh podlag prvi odstavek 14. člena ZP-1 kot alternativno podlago odgovornosti določa tudi storitev prekrška v imenu pravne osebe. Kumulativno z vsaj eno od teh podlag pa mora biti izpolnjen še pogoj, da je bil prekršek izvršen pri opravljanju dejavnosti pravne osebe.

Z vsebinskim dodajanjem dejstvenih podlag za odgovornost pravne osebe v izrek odločbe z obrazložitvijo je prekrškovni organ naslovil vsebinsko pomanjkljivost oziroma zmoto v izjavi svoje volje, do katere je prišlo v izreku odločbe brez obrazložitve. V teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je takšne napake dopustno popraviti le v okviru pravnega sredstva (ne pa npr. s sklepom o popravku). V primeru vložitve zahteve za sodno varstvo prekrškovni organ takšno svojo pomoto praviloma torej odpravi z odločbo, s katero odpravi svojo odločitev in ponovno odloči o zadevi ali pa z odločbo, s katero ustavi postopek o prekršku. Ni pa dopustno takšno "popravljanje," da bi se po napovedi zahteve za sodno varstvo naknadno spremenil oziroma dopolnil izrek odločbe kot izjave volje organa. Prekrškovni organ bi torej po tem, ko je ugotovil, da je v izrek odločbe brez obrazložitve pozabil vnesti očitek o tem, da je neposredni storilec prekrške storil tudi na račun in v korist pravne osebe, moral po prejemu zahteve za sodno varstvo na podlagi petega odstavka 63. člena ZP-1 izdati in pravni osebi vročiti novo odločbo brez obrazložitve (in ji pred tem ustrezno omogočiti, da se o dodatnih očitkih izjavi), ne pa v izvodu odločbe z obrazložitvijo poseči v izrek na način, da je dodal dve novi podlagi za odgovornost pravne osebe.

Zakonska ureditev in splošna teorija steka prekrškov podrobneje izhaja npr. iz sodbe Vrhovnega sodišča RS IV Ips 49/2018 z dne 19. 3. 2019 (predvsem točki 7 in 9).

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 14, 14/1, 14/3, 27, 59, 59/3, 59a, 59a/1, 59a/4, 59a/5, 62a, 62a/1, 65, 65/3, 66, 66/2, 147, 147/2, 154, 154/1, 154/1-3, 155, 155/1, 155/1-8, 159, 163, 163/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.