Jedro

Samostojen predmet stvarnih pravic je lahko zgolj celotna nepremičnina in ne njen del. Po izoblikovani sodni praksi se ob razveljavitvi odredi, da zadevo prevzame drug sodnik (356. člen ZPP), v primeru večkratnih razveljavitev odločitve, ki so posledice sodnikovega vztrajanja na po mnenju pritožbenega sodišča napačnih materialnopravnih stališčih in neupoštevanju napotil pritožbenega sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v I. in III. točki razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožba zoper II. točko sklepa se zavrne in se v tem delu sklep potrdi.

III. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom je sodišče prve stopnje (I.) zavrglo predlog za ustanovitev nujne poti, (II.) ustavilo postopek proti Republiki Sloveniji in (III.) odločilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom.

2. Predlagateljica se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov zoper celoten sklep in predlaga, da ga pritožbeno sodišče spremeni in ugodi predlogu za ustanovitev nujne poti, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj se opravi pred drugim sodnikom. Pri tem predlagateljica obširno pojasnjuje, da gre v tej zadevi za primer sojenja v nerazumnem roku, zaradi česar je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani ugodil njenemu rokovnemu predlogu in s sklepom RoP 12/2020 z dne 9. 4. 2020 odredil prednostno reševanje zadeve.

3. V pritožbi predlagateljica pojasnjuje, da je stališče sodišča prve stopnje nejasno in nerazumljivo. Ni jasno, ali se je postavilo na stališče, da parcela 351/51 sploh nima potne povezave čez parcelo 351/2 ali, da ima potno povezavo le del parcele 351/5. V obeh primerih je stališče napačno, saj je napačno presodilo posledice združitve parcel 500, 501 in 351/4. Združitev je bila dopustna z vidika Zakona o evidentiranju nepremičnin2 (v nadaljevanju: ZEN), v zemljiški knjigi pa je bila na tej podlagi izvedene poočitev. Služnost, ki je vpisana le pri eni gospodujoči parceli, se po združitvi te z drugimi parcelami, prenese na celotno novonastalo parcelo. Po mnenju predlagateljice zato v korist parcele 351/5 vknjižena služnost preko parcele 351/2 obstoji v korist celotne parcele 351/5, saj je služnost v korist dela parcele že pojmovno nemogoča. Temeljno načelo stvarnega prava je namreč, da je samostojen predmet stvarnih pravic lahko zgolj celotna nepremičnina in ne njen del. Stališče, da služnost v korist parcele 351/5 ne obstaja, je zato v nasprotju z načelom nastanka in učinkovanja stvarnih pravic, v nasprotju z načelom začetka učinkovanja vpisov v zemljiški knjigi, načelom zaupanja v zemljiško knjigo in z načelom oblikovalnega učinkovanja vpisov. Napačno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je služnost prenehala zaradi združitve parcel. S tem je bilo grobo poseženo v voljo strank razdružitvene pogodbe, ki sta hoteli ustanoviti služnost, poseženo pa je bilo tudi v načelo stvarnih pravic kot ustavno zajamčene kategorije. Nadaljnjih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ne povzema, saj za odločitev niso pomembne.

4. Nasprotni udeleženec pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Za odločitev je bistveno, da je iz zemljiške knjige razvidno, da je v korist vsakokratnega lastnika (sedanje) parcele 351/5 (ki predstavlja združene nekdanje parcele 500, 501 in 351/4) vknjižena stvarna služnost preko parcel 351/2 in 354/1. Ker je, kot pravilno opozarja pritožba, samostojen predmet stvarnih pravic lahko zgolj celotna nepremičnina in ne njen del3, seveda to pomeni, da je služnost vknjižena preko obeh parcel v korist celotne sedanje parcele 351/5 in ne zgolj za del, ki ga predstavljata nekdanji parceli 461 in 351/4. Zato je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje (11. točka obrazložitve), da predlagateljica nima potne povezave preko bratovega zemljišča do parcele 351/5 (oz. dela le-te, ki predstavlja prejšnji parceli 500 in 501).

7. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje (340. člen Zakona o pravdnem postopku4 (v nadaljevanju: ZPP), posledica tega pa je napačna materialno pravna presoja, ki je vodila do zavrženja predloga.

8. Sodišče prve stopnje o zadevi sploh še ni meritorno odločalo, ampak je predlog zavrglo. Pritožbeno sodišče zato ne more samo sanirati ugotovljene pomanjkljivosti, saj ne more biti prvo, ki bo v zadevi meritorno odločalo. S takšnim ravnanjem bi bilo na pritožbeni stopnji sojenja vsekakor prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS) in s tem rušenje načela dvostopenjskega sojena, zato je v skladu z določbo prvega odstavka 355. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku5 (v nadaljevanju: ZNP) sklep v I. in III. točki potrebno razveljaviti.

9. Predlog predlagateljice, da se zadeva vrne v novo sojenju drugemu sodniku, ni utemeljen in mu pritožbeno sodišče ni sledilo. Predlagateljica kot razloge zaradi katerih meni, da bi bilo potrebno zadevo dodeliti v novo sojenje drugemu sodniku, navaja dolgotrajnost postopka, pri tem se sklicuje na 7 urgenc, 3 nadzorstvene pritožbe in dva rokovna predloga. Ta pravna sredstva (v veliki večini tudi neuspešna) po izoblikovani sodni praksi ne morejo biti razlog, da pritožbeno sodišče ob razveljavitvi odredi reševanje zadeve pred drugim sodnikom. Izoblikovala se je namreč sodna praksa, po kateri se ob razveljavitvi odredi, da zadevo prevzame drug sodnik (356. člen ZPP), v primeru večkratnih razveljavitev odločitve, ki so posledice sodnikovega vztrajanja na po mnenju pritožbenega sodišča napačnih materialnopravnih stališčih in neupoštevanju napotil pritožbenega sodišča6. Pritožbene trditve, da je sodnica rešila subjektivno, pod vtisom vloženih nadzorstvenih pritožb, so neutemeljene in pavšalne, saj očitanega pritožbeno sodišče iz odločbe ni razbralo. Drugačna materialnopravna stališča sodnice, ki je vodila postopek, kot jih ima predlagateljica, pa ni utemeljen razlog, da se zadeva dodeli drugemu sodniku.

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izhajati iz obstoječega zemljiškoknjižnega stanja, ki izkazuje obstoj služnosti v korist vsakokratnega lastnika parcele 351/5 preko parcel 351/2 in 354/1 in na podlagi prejetega izvedeniškega mnenja meritorno odločiti o utemeljenosti predloga za ustanovitev nujne poti.

11. Po četrtem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP bo o pravdnih stroških v ponovljenem postopku odločalo sodišče prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi stroškovni del sodbe.

12. Ker v delu, ki se nanaša na ustavitev postopka zoper Republiko Slovenijo predlagateljica ni navedla nobenih pritožbenih razlogov, je sodišče v tem obsegu sklep v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP preverilo glede obstoja pritožbenih razlogov na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ker takšnih razlogov ni našlo, je pritožba zoper II. točko izreka neutemeljena.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Vse parcele ležijo v kat. občini X, zato bo pri označbi parcele zapisana samo številka parcele. 2 Uradni list RS št. 47/2006, s kasnejšimi spremembami. 3 VSRS Sodba II Ips 867/2008. 4 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami, v nadaljevanju: ZPP 5 Ur. list SRS, št. 30/86, s spremembami, ki se v tej zadevi uporablja v skladu z določbo prvega odstavka 216. člena Zakona o nepravdnem postopku, Ur. list RS16/19. 6 Sklepi VSL IV Cp 1427/2012, I Cp 3679/2011, II Cp 2686/2011, II Cp 563/2000 in drugi.