Jedro

ZPP prav tako ne predvideva rednega pravnega sredstva, to je pritožbe, zoper sodbe sodišč druge stopnje. To jasno izhaja iz določbe 333. člena ZPP, da se smejo stranke pritožiti v predpisanem roku (torej v določenem roku in ne kadarkoli) zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje in ne torej zoper sodbo sodišča druge stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom je sodišče prve stopnje pritožbi tožnika kot nedovoljeni zavrglo.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V njej povzema obrazložitev sklepa in se sprašuje na podlagi katere delovne dokumentacije je sodišče prve stopnje zavrnilo njegovo pritožbo. Ker je menil, da je sodba sodišča prve stopnje krivična, je vložil pritožbo. Meni, da pritožbeno sodišče njegove dokumentacije sploh ni vpogledalo, ampak je pritožbo samo zavrnilo. Takšne sodbe po njegovem mnenju ne morejo postati dokončne in pravnomočne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Po določbi prvega odstavka 333. člena ZPP se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v določenem roku od vročitve prepisa sodbe. Pomeni, da je pritožba redno pravno sredstvo zoper sodbo izdano na prvi stopnji.

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije izhaja, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi 28. 8. 2019 izdalo sodbo opr. št. V Ps 1362/2018. Zoper navedeno sodbo je tožnik vložil pritožbo, o kateri je pritožbeno sodišče odločilo s sodbo opr. št. Psp 317/2019 z dne 30. 1. 2020. Dne 3. 6. 2020 je tožnik zoper prvostopno sodbo z dne 28. 8. 2019 ponovno vložil identično pritožbo, istega dne pa je vložil še pritožbo zoper sodbo pritožbenega sodišča z dne 30. 1. 2020. 7. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je tožnik v zvezi s prvostopno sodbo opr. št. V Ps 1362/2018 z dne 28. 8. 2019 pravico do pritožbe že izčrpal. Ponovna pritožba, kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj to prepoveduje procesno pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem). Tudi sicer je, kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, prvostopna sodba opr. št. V Ps 1362/2018 z dne 28. 8. 2019 že pravnomočna. Prvostopna sodba postane pravnomočna s potekom roka za vložitev pritožbe, drugostopna sodba pa z njeno odločitvijo. Zoper pravnomočne sodbe vlaganje pritožb, ni dovoljeno.

8. ZPP prav tako ne predvideva rednega pravnega sredstva, to je pritožbe, zoper sodbe sodišč druge stopnje. To jasno izhaja iz določbe 333. člena ZPP, da se smejo stranke pritožiti v predpisanem roku (torej v določenem roku in ne kadarkoli) zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje in ne torej zoper sodbo sodišča druge stopnje.

9. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta ponovno vložena pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje in pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje, nedovoljeni, je zato pravilna v materialnem in procesnem smislu in sta ob ugotovitvi pravno relevantnih dejstev na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP pravilno zavrženi.

10. Zoper pravnomočne sodbe so dopustna le še tako imenovana izredna pravna sredstva. Vendar tožnikovih vlog, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ni mogoče obravnavati kot izredno pravno sredstvo, ker niso izpolnjene zahteve iz 86. člena ZPP, niti samih pritožbenih navedb ni mogoče oceniti kot zahteve oziroma predlog za izredno pravno sredstvo.

11. V konkretnem primeru tudi sicer niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavanje zadeve. Pritožba neutemeljeno očita sodišču zavajanje in sprenevedanje ter brez podlage napoveduje nadaljnje dopisovanje vse do trenutka, dokler sodišče ne bo priznalo in odpravilo storjene napake. V zvezi s takšnimi pritožbenimi navedbami in napovedjo pritožbeno sodišče posebej izpostavlja določbo 11. člena ZPP in posledice določene v njej v primeru, če stranka v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem zlorablja pravice, ki jih ima po ZPP. Skladno z določbo 9. člena ZPP so stranke pred sodiščem dolžne pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo po zakonu.

12. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.